Jedro

Če je sodišče menilo, da so priče potrebne, bi moralo pozvati tožečo stranko, da za to pomembno dejstvo ponudi dokaz z zaslišanjem teh delavcev.

V nadaljevanju postopka bo potrebno ugotoviti, katere listine je tožeča stranka pravočasno predlagala, kateri dokazni sklepi so bili sprejeti, katere listine so v spisu in jih nato tudi oceniti.

Ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda na kraju samem. Ker je kar nekaj časa poteklo od spornih dogodkov in je tožeča stranka pribavila vrsto fotografij, je bil dokaz pravilno zavrnjen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da se tožencem prepoveduje da bi z besednimi sporočili prepovedovali ali drugače omejevali vožnjo in parkiranje na jasno vidni trasi dostopne poti, ki poteka od javne ceste po parcelah, ki so naštete pod točko 1.1., da jim prepove, da bi s parkiranjem, hojo in vožnjo ali kakršnim koli drugačnim prehajanjem preko zgoraj opisane dostopne poti kakorkoli posegli v posest tožnika na opisani trasi in mu s tem onemogočali ali oteževali vožnjo in parkiranje na zgoraj opisani trasi ter ga pri tem kakorkoli ogrožali in vznemirjali.

2. Proti temu sklepu se pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožba je na 18-tih straneh, zato pritožbeno sodišče v izogib prepisovanju obširnih navedb povzema pritožbene navedbe po sklopih, kot jih je napisala tožeča stranka. Glede bistvenih kršitev določb ZPP trdi, da ni prejela vseh vlog v postopku. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo 17. 12. 2021 se vidi, da je tožena stranka dan pred narokom vložila vlogo, ki pa tožeči stranki ni bila vročena. Zato uveljavlja kršitev 22. člena Ustave in pravico do dostopa do sodišča in obširno navaja kot razloge iz odločbe UP 409/10, Cpg 2/2012. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge tožeče stranke. Predlagala je ogled na kraju samem. Sodišče bi z ogledom lahko ugotovilo, da nobeden od tožencev na trasi ni mogel voziti, ne hoditi ali parkirati, saj je sporna dovozna pot zaraščena in ni prevozna. Iz fotografij tega ni bilo mogoče ugotoviti. Sicer pa je predložila številne fotografije, kar je posnela na telefonu s funkcijo „live“ in je sodišču predlagala, da pozove tožnika, da omogoči vpogled v telefon oziroma predloži fotografije na zgoščenki. Sodišče pa sklepa, da so nekatere fotografije narejene iz posnetkov nadzornih kamer in da ni mogoče na podlagi tega zaključiti, da so delavci vrtnarstva dejansko po dogodku parkirali pred zapornico. Fotografije tožeče stranke št. 7, 8, 20 in 21 prikazujejo, da so delavci vrtnarstva po spornem dogodku spremenili način izvajanja del in so parkirali pred zapornico. Sodišče ni vpogledalo v spis Policijske postaje A., kjer se nahaja policijski zapisnik z dne 8. 4. 2020 in plačilna naloga proti 2. in 3. tožencu. Policija je 8. 4. 2020 zaslišala tudi delavce vrtnarstva, o čemer bi se sodišče lahko prepričalo z vpogledom v spis PP A. Najprej sodišče ugodi dokaznemu predlogu, kar izhaja iz zapisnika z dne 4. 6. 2021, nato pa ta dokazni predlog zavrne, ker so se listine očitno izgubile iz spisa, kot se je to zgodilo glede zapisnika o izjavi priče B. B. Policijska postaja je pa sodišču posredovala policijski zapisnik kot izhaja iz dopisa z dne 3. 1. 2022. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog s fotografijami s strani PP A., ker je bil dokaz predlagan prepozno. Ta dokaz je bi predlagan že s prvo pripravljalno vlogo 12. 11. 2020 pod točko 7. in s često pripravljalno vlogo je tožeča stranka samo to ponovila. V tretji pripravljalni vlogi je tožeča stranka predlagala, da v kolikor meni, da je to potrebno, da zasliši kot priče delavce Vrtnarstva v zvezi z motilnim ravnanjem. Stranka je menila, da je to dovolj iz spisa PP A., ki ga sodišče ni vpogledalo in zato ni predlagalo tega dokaza. Če pa bi sodišče menilo, da je to potrebno, pa bi to naložilo tožeči stranki v materialnem vodstvu pravde. Tako pa tožeči stranki očita, da tega dokaza ni predlagala. Tožeča stranka se je glede ravnanja tožencev 8. 4. 2020 sklicevala na plačilni nalog kot na javno listino in le podredno predlagala še zaslišanje delavcev vrtnarije, če bi bilo to potrebno. Če je sodišče menilo, da je ta dokaz tako pomemben, bi moralo opozoriti tožečo stranko v okviru materialnega vodstva pravde. Sodišče je upoštevalo navedbe tožeče stranke že iz prve in druge pripravljalne vloge, ni pa upoštevalo navedb in dokaznih predlogov iz kasnejših pripravljalnih vlog. Ne pojasni, kaj je tožeča stranka navajala v kasnejših pripravljalnih vlogah, tega niti ne povzame in ignorira štiri pripravljalne vloge tožeče stranke. Ne opredeli se do policijskega zapisnika z dne 8. 4. 2020 in do izdanih plačilnih nalogov proti tožencem. Neživljensko sledi sporočilu Komunale, češ da je to odgovor na tožnikovo obvestilo. Ni se opredelilo do izpovedb priče C. C., ki je jasno povedala, kako se je dogajalo 20. 6. 2020, ko je s traktorjem toženec zadel D. D. Priča je povedala, da so samo tožnik in družina uporabljali to pot. Sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, to je o očitanih verbalnih nasprotovanjih, uporabi trase in o agresivnih vožnjah po trasi dostopa. Sodišče šteje, da ta ravnanja niso motilna. Tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke, da sta 2. in 3. toženec 8. 4. 2020 in junija 2020 večkrat prehajala preko tožnikove nepremičnine, povozila tudi borovce. Sodišče napačno šteje, da tožeča stranka ni dokazala 2. tožencu namena, da je prišlo do motenja posesti. To ni pomembno. Tožnik je trdil, da je tožena stranka želela s temi vožnjami preko sporne trase spremeniti zadnje mirno posestno stanje, vse pa zaradi pravde na ugotovitev služnosti. Toženci želijo s silo izposlovati vožnjo in hojo preko te poti. Za motenje ni treba ugotoviti namena oziroma naklepa. Glede verbalnega motenja citira sodno prakso, Cp 321/1999, Cp 428/2020. Sodišče spregleda, da je dne 8. 4. 2020 prišlo do voženj tožencev in ne le do verbalnega motenja. Sodišče zmotno meni, da so večkratne vožnje gor in dol po zemljišču, po katerem niso nikoli vozili, ga delno uničili, dejanje, ki ne predstavlja motitvenega ravnanja. Dejansko stanje je bilo napačno ugotovljeno. Delavci so kritičnega dne prekinili z delom in so zapustili kraj, naslednjega dne, 9. 4. 2020, pa so vozilo pustili 100 metrov od tožnikove hiše. Sodišče neutemeljeno ni sledilo zaslišanju tožnika in D. D. Tudi priča E. E. je potrdil, da je slišal vpitje in videl neko vozilo kombi, ki je vozilo gor in dol. V drugi pripravljalni vlogi je tožnik navajal, da so delavci vrtnarstva vsaj sedem-krat parkirali na dovozni poti, od kritičnega dne, pa niso več parkirali in tudi ne vozili po poti. Odločitev sodišča je zato arbitrarna. Graja tudi odločitev o stroških. Na koncu pa pritožba meni, da je bila sodnica pristranska, ker ni vročila vseh vlog pooblaščencu tožeče stranke, ker je iz spisa izginila listina, to je zapisnik PP A., ker priče C. C. ni opozorila, da lahko odkloni pričevanje glede dejstev, ki jih je izvedela pri opravljanju odvetniškega poklica in ker ni naznanila kaznivega dejanja krivega pričanja B. B., čeprav bi to morala storiti.

3. Na vročeno pritožbo je tožena stranka odgovorila in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma je treba ugotoviti, da je tožeča stranka vložila tožbo zaradi motenja posesti in navajala v trditveni podlagi tri datume glede motilnih dejanj: - dogodki dne 8. 4. 2020 (oviranje parkiranja na trasi dostopa, agresivne vožnje po trasi dostopa), - 20. 6. in 21. 6. 2020 je toženec s traktorjem namenoma zadel D. D., ko je zapeljal proti njemu in C. C., pri tem je 2. toženec zapeljal na dostopno pot in motil posest tožnika. Tožeča stranka še trdi, da so delavci Vrtnarstva 8. 4. 2020 zapustili kraj in umaknili vozilo, ki je bilo parkirano na dovozni poti in od tedaj dalje niso več parkirali na dovozni poti, ampak so puščali vozilo 100 metrov stran, kar vse pomeni, da je tožnik moten v izvrševanju posesti na dovozni poti.

6. Tožena stranka pa se v pravdi brani, da gre za manever tožnika zaradi sodno uveljavljene stvarne služnosti v pravdi P 115/2016, in da ni bil moten pri izvrševanju posesti na dovozni poti. Ena izmed parcel na dovozni poti, 211/4, je v lasti 1. toženca in dovozno pot uporabljajo toženci za dostopanje do obdelovalnih površin kmetije, ki se nahaja neposredno ob poti. To traso uporabljajo že vrsto generacij, dokler ni tožnik junija 2016 pred pot postavil zapornico. Tožena stranka je zanikala dogodke dne 8. 4. 2020 in dogodek prikazovala tako, da je vožnjo tožencem po poti preprečil parkirani kombi vrtnarstva in je potem prišlo do spora, ko sta zahtevala, da se kombi umakne. Drugi dogodek pa tudi zanika, saj je sicer toženec res v juniju 2020 pripeljal po poti s traktorjem, da bi kosil travo. Ni želel zbiti D. D. in ga zadeti. Tožnik ni spremenil načina uporabe sporne poti, zato ne more iti za verbalno motenje posesti. Pasivna legitimacija za 1. toženca ni izkazana.

7. Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je lahko predmet obravnave pri zahtevku zaradi motenja posesti zadnje stranje posesti in nastalo motenje (33. člen SPZ). Pritožba mora biti vložena v roku 30 dni. Ko teče pravda, ne more tožnik z navajanjem dejstev v času sojenja širiti trditvene podlage o motenju posesti; to je možno le, če v zakonitem roku 30 dni razširi tožbeni zahtevek na nova motitvena dejanja. Vendar v konkretnem primeru tožeča stranka ni spreminjala tožbe oziroma ne zahteva ugotovitve novih motitvenih dejanj. Vendar sodišče prve stopnje ni zamejilo, kateri pripravljalni spisi oziroma navedbe tožeče stranke šteje za pravočasne. V kolikor sodišče ni upoštevalo tistih pripravljalnih spisov, ki se nanašajo na zatrjevane kasnejše dogodke, ni podana očitana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena. Vendar v sklepu se sodišče ne opredeli, katere navedbe šteje za pravočasne, katere pa za prepozne in za katere dogodke to velja. Zato bo treba v nadaljevanju postopka najprej ugotoviti, kaj je treba obravnavati in katere navedbe so bile pravočasne, katere pa prepozne.

8. Pritožba obširno graja ugotovljeno dejansko stanje. Pri tem je treba pritrditi pritožbi, da ni moč ugotoviti, ali je sodišče prve stopnje prebralo zapisnik PP A. z dne 8. 4. 2020, kot je to zahtevala tožeča stranka in je bil sprejet dokazni sklep na glavni obravnavi 4. 6. 2021. Vendar pritožba zmotno meni, da naj bi se na glavni obravnavi ugotovilo, da se je zapisnik izgubil. Na glavni obravnavi 17. 12. 2021 je sodnica ugotovila, da zapisnika o izjavi priče kot dela policijskega spisa, med posredovanimi dokazni ni. Zmotno meni pritožba, da je iz poročila Policijske uprave F., PP A. z dne 6. 1. 2022 (list. št. 145) bilo sporočeno, da pošiljajo policijski zapisnik PP A. in da se je ta izgubil. Iz poročila na list. št. 145 izhaja, da so policisti sporočili, da je bil 20. 6. 2020 opravljen razgovor s pričo B. B., da je bil napisan zapisnik o izjavi priče in da je bil nato odstopljen kot priloga njihovega poročila Okrožnemu državnemu tožilstvu v Kranju. Pač pa je treba pritrditi pritožbi, da je nejasno, ali je sodišče dokazni predlog z vpogledom v spis PP A. sprejelo in ga izvršilo oziroma vpogledalo. Pod točko 3. sklepa sodišča povzame, katere dokaze je izvajalo. Pri tem povzame zapisnike PP A. o izjavi oškodovanca, prič, plačilna naloga, uradni zaznamek PP A. o dogodku 20. 6. 2020. Nato pa nekaterih dokazov ne oceni, na kar opozarja pritožba (na primer uradnega zaznamka PP A. o dogodku 20. 6. 2020), ne oceni plačilnih nalogov, ki so bili izdani proti tožencema. Do konca pa ostane nejasno, ali je bil zahtevan in pridobljen policijski zapisnik z dne 8. 4. 2020. Vse naštete listine pa so pomembne za ugotavljanja, kaj se je dogajalo tako 8. 4. 2020 kot 20. 6. 2020. Ker v tem delu ni dokazne ocene oziroma celo v spisu ni najti uradnega zaznamka PP A. o dogodku 20. 6. 2020 in tudi ne policijskega zapisnika, pritožbeno sodišče na te navedbe ne more odgovoriti. S tem je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Tako bo v nadaljevanju postopka treba ugotoviti, katere listine je tožeča stranka pravočasno predlagala, kateri dokazni sklepi so bili sprejeti, katere listine so v spisu in jih nato tudi oceniti. Če katere listine manjkajo, pa jih je treba naknadno pribaviti.

10. Sodišče prve stopnje je ocenilo dokaze in sicer zaslišanje tožnika in priče D. D., pričo E. E., G. G. Ni pa ocenilo izjave C. C. oziroma je ni zaslišalo kot priče. Sodišču prve stopnje je bilo bistveno, da je tožeča stranka povedala, da še naprej uporablja dovozno pot, saj ima svojo hišo na koncu te poti (parcela 216/1). Pri tem se je sodišče prve stopnje oprlo na stališče, da ko tožnik ne opusti posesti oziroma izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo na dosedanji način, ker je šlo samo za verbalno motenje, ne gre za motenje posesti.

11. Vendar je sklepanje o tem, ali je tožeča stranka motena pri mirnem izvrševanju posesti vožnje, hoje in parkiranja na dovozni poti, preuranjena. Tožeča stranka namreč trdi, da je z vrsto dejanj pred vložitvijo tožbe, tožena stranka pritožniku povzročila spremembo izvrševanje posesti. Pri tem se tožnik sklicuje na to, da so nato morali delavci vrtnarije, ki so vsaj sedem-krat prišli k tožniku, po dogodku 8. 4. 2020, parkirati za zapornico oziroma 100 metrov stran od tožnikove hiše, da je tožena stranka dne 8. 4. 2020 z vožnjami po dovozni poti povzročila, da je bila razrita oziroma poškodovana in da je v dogodkih 20. in 21. 6. 2020 prišlo do zadetja tožnikovega brata, D. D., ko naj bi ga zadel toženec s traktorjem in mu uničil jakno. V primeru, ko bi sodišče ugotovilo, da so ti dogodki bili in je tožnik spremenil dotedanji način izvrševanja posesti, lahko govorimo o motitvenih dejanjih. Ti dogodki niso takšni, da bi le toženci verbalno obračunavali s tožnikom in ga to ni oviralo pri dosedanjih vožnjah oziroma uporabi dostopne poti. V primeru, da pa se bo ugotovilo, da je šlo za soposest tožnika in tožencev na dovozni poti v času, ki je merodajen za to pravdo, to so dogodki pred vložitvijo tožbe, pa bo treba odgovoriti, ali je šlo res za motitvena dejanja ali za spore med soposestniki zaradi pravde ugotovitve služnosti, ki niso povzročili motenja posesti.

12. Pri tem naj sodišče prve stopnje izvede predlagane dokaze o dogodkih, ki so merodajni in ki so bili pravočasno predlagani. Pri tem gre za morebitno pribavo policijskega zapisnika z dne 8. 4. 2020, kakor tudi za oceno listin iz policijskega spisa, ki so v spisu. Zmotno namreč tožeča stranka meni, da sodišče ni pribavilo dveh plačilnih nalogov, saj se nahajajo v spisu, vendar jih sodišče prve stopnje ni ocenilo (priloga C7, C8). Sodišče naj tudi ponovno oceni izjave zaslišanih prič in strank. Če bi ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, naj tudi odgovori na ugovor tožene stranke, da ni podana pasivna legitimacija 1. točenca, saj tožeča stranka ne pojasni, kako je 1. toženec motil posest. 13. Treba je pa pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo tožeči stranki v škodo, da ni predlagala zaslišanje delavcev Vrtnarstva. Res je tožeča stranka v tretji pripravljalni vlogi navajala, da so policisti opravili razgovor tudi z delavci Vrtnarstva in zato predlaga, naj se v zvezi s tem vpogleda v spis pri PP A. Pri tem je tožeča stranka dodala, če je to potrebno, pa sodišče naj zasliši te priče (list. št. 72). Nato pa sodišče v izpodbijanem sklepu šteje tožeči stranki v slabo, da ni predlagala teh prič. Če je sodišče menilo, da so te priče potrebne, bi moralo v skladu z določbo 285. člena ZPP pozvati tožečo stranko, da za to pomembno dejstvo (v zvezi s parkiranjem pred dogodkom 8. 4. 2020 in za tem dogodkom) ponudi dokaz z zaslišanjem teh delavcev. Tako je sodišče z opustitvijo materialnega vodstva pravde zagrešilo relativno bistveno kršitev določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 285. členom ZPP. Najprej naj torej sodišče skuša ugotoviti, ali se da iz zapisnika policije ugotoviti, kaj so ti delavci povedali. Če pa to ni možno, pa naj naloži tožeči stranki, da sporoči njihova imena in naslove in jih je nato potrebno zaslišati.

14. Treba pa je odgovoriti pritožbi, da neke navedbe iz pritožbe niso točne. Tožeča stranka trdi, da ji sodišče ni vročilo vloge, ki se omenja na naroku 17. 12. 2021. Pri tem spregleda, da ji je bila vloga najprej poslana po mailu (list. št. 122), nato pa še vročena na naroku 17. 12. 2021 (list. št. 124). Ne drži tudi navedba tožeče stranke, da toženi stranki ni bila poslana dopolnitev tožbe. Dopolnitev tožbe je bila vročena skupaj s tožbo (povratnica pripeta k list. št. 16). Nadalje ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda na kraju samem. Sodišče pravilno ugotavlja, da je kar nekaj časa poteklo od dogodkov, ki se otežujejo v tej pravdi in da je tožeča stranka pribavila vrsto fotografij. Zato je bil ta dokaz pravilno zavrnjen. Delno nejasne pa so navedbe pritožnika v zvezi z predlaganim vpogledom v telefon tožnika. Sodišče je vse fotografije vpogledalo, tožeča stranka je vložila tudi CD fotografij (list. št. 125) in ni jasno, kaj s temi navedbami tožeča stranka želi doseči. Nejasne so tudi navedbe s fotografijami s strani PP A. Če je bil sprejet dokazni sklep, da se dopusti dokaz s poizvedbami na PP A. glede dogodka 20. 6. 2020, bi bilo treba predlagati, ali se vpogledajo fotografije iz spisa ali pa te fotografije predložiti kot del dokaznega gradiva.

15. Sodišče prve stopnje naj torej dopolni dokazni postopek in ponovno oceni izvedene dokaze v luči pravilne razlage 33. in 36. člena SPZ. Pritožba še graja tisti del sklepa, ker sodišče šteje, da je pomembno, ali je bil podan namen poškodovati tožnikovega brata ali ne. Pritožbi je treba pritrditi, da za ugotavljanje motenja posesti zatrjevanje in ugotavljanje naklepa ni potrebno. Gre za objektivno posledico določenega zatrjevanega ravnanja, če to ravnanje pomeni motenje posesti.

16. Na koncu je treba še ugotoviti, da pritožba z navedbami pod točko 7.4. izločuje razpravljajočo sodnico. Vendar je v tem delu predlog prepozen (drugi odstavek 72. člena ZPP). Treba pa je ugotoviti, da nekatere navedbe niso točne (na primer o nevročitvi dopolnitve tožbe toženci stranki), navedbe o nevročanju pripravljalne vloge. Nejasnosti v zvezi z zapisnikom o izjavi priče B. B. bo sodišče v nadaljevanju moralo odpraviti. Pritožba tudi ne more očitati sodišču, da ni naznanilo domnevnega krivega pričevanja priče. Tožnik lahko naznani krivo pričevanje sam in s tem izpolni svojo dolžnost naznanitve. Če pa bo v nadaljevanju postopka tožeča stranka podala predlog za izločitev, pa bo v skladu z določbami ZPP o tem odločila predsednica sodišča. 17. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.