Up-165/15

10. 9. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. B. C., Č., in D., k. d., E., ki jo zastopa A. B. C., na seji 10. septembra 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 45. in 56. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 in 20/88 – popr.) se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 44. člena ter 46. do 55. člena Zakona o nepravdnem postopku se zavrže.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2841/2014 z dne 16. 12. 2014 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 385/2014 z dne 15. 7. 2014 se ne sprejme.

4.Ustavna pritožba zoper obvestilo Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. Dn 275762/2014 z dne 29. 12. 2014 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnika izpodbijata v 1. in 2. točki izreka tega sklepa navedene člene Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Zatrjujeta neskladje izpodbijanih zakonskih določb z 2., 15., 19., 23., 25., 32., 34., 35., 38., 50., 51., 125., 154. in 155. členom Ustave ter s 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Iz njune vloge izhaja, da je prvi pobudnik sodni tolmač, druga pobudnica pa služnostna upravičenka na nepremičnini. Pobudnika priložita tudi notarski zapisnik z dne 7. 5. 2012, ki potrjuje sklenitev služnostne pogodbe med prvim pobudnikom in drugo pobudnico za nepremičnino parc. št. XXX/X, k. o. Šentpeter, vpisano v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2.Pritožnika vlagata tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbijata pravnomočni sklep sodišča, s katerim je bil po uradni dolžnosti začet postopek za odvzem poslovne sposobnosti prvemu pritožniku. Hkrati izpodbijata tudi obvestilo sodišča prve stopnje o zaznambi uvedbe postopka v zemljiški knjigi. Zatrjujeta kršitev 2., 15., 22., 23., 25. in 34. člena Ustave. Poudarita, da je sodišče uvedlo postopek odvzema poslovne sposobnosti prvemu pritožniku na podlagi lažnih podatkov. Upravno sodišče naj bi namreč podalo predlog za odvzem poslovne sposobnosti zaradi "fiktivnih vlog", ki jih prvi pritožnik sploh ni nikoli vložil. Zato se jima zdi toliko bolj nesprejemljivo, da se na podlagi lažnih podatkov v javno knjigo vnese nekaj, kar škodi vsem udeležencem. Zaznamba uvedbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti v zemljiški knjigi ima po mnenju pritožnikov zelo hude posledice in lahko privede do tega, da bosta tako prvi pritožnik kot tudi druga pritožnica ostala brez zaslužka. Po njunem mnenju je nedopustno na "javen način posegati v dostojanstvo in zasebno listino tistega, zoper katerega se postopek uvede". Zato predlagata razveljavitev izpodbijanih sklepov sodišča.

3.Pobudnika sta Ustavnemu sodišču poslala več dopolnitev svoje pobude in ustavne pritožbe. V vlogi z dne 18. 7. 2015 sta podala tudi predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ZNP. Zatrjujeta, da bi lahko z izvrševanjem izpodbijanih zakonskih določb nastale težko popravljive ali celo nepopravljive škodljive posledice za pravice prvega pobudnika, ki se odražajo v pravici do preživetja ter pravici do izbire svobodnega poklica in podjetništva (prvi odstavek 74. člena Ustave). Že v vlogi z dne 10. 7. 2015 sta pobudnika trdila, da jima nastaja škoda, in sicer tako prvemu pobudniku, ki je sodni tolmač, kot tudi drugi pobudnici, ki naj bi zaradi ravnanja sodstva in protiustavnega posega v njeno pravico iz prvega odstavka 74. člena Ustave utrpela bilančni minus v znesku več kot 125.000,00 EUR.

B.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Pobudnika sta vložila ustavno pritožbo zoper pravnomočno odločitev sodišča o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti ter zoper obvestilo sodišča o zaznambi uvedbe postopka v zemljiški knjigi. Izpodbijani posamični akti temeljijo na 45. členu (uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti) in 56. členu ZNP (zaznamba uvedbe postopka v zemljiški knjigi). Ker Ustavno sodišče ocenjuje, da pobuda v delu, v katerem izpodbija 45. in 56. člen ZNP, ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, je pobudo zavrnilo (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Člen 44 ter členi 46 do 55 ZNP ne učinkujejo neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnika svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih členov ZNP utemeljujeta z vloženo ustavno pritožbo zoper pravnomočno odločitev sodišča o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti ter zoper obvestilo sodišča o zaznambi uvedbe postopka v zemljiški knjigi. Kot izhaja iz predhodne obrazložitve, imajo izpodbijani akti sodišča podlago v 45. in 56. členu ZNP. Drugih določb ZNP, ki se nanašajo na postopek za odvzem poslovne sposobnosti in ki jih pobudnika prav tako izpodbijata (to so 44. člen ter 46. do 55. člen ZNP), sodišče v tem postopku zaenkrat ni uporabilo. Zato je treba že iz tega razloga pobudo v tem delu zavreči (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je zavrglo ustavno pritožbo zoper obvestilo Okrajnega sodišča v Murski Soboti o zaznambi začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti v zemljiški knjigi, ker ne gre za posamični akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi.

8.Glede na navedeno se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo upravičenosti druge pobudnice oziroma pritožnice (ki je pravna oseba) za izpodbijanje določb ZNP, ki urejajo postopek za odvzem poslovne spodobnosti fizičnim osebam, ter za izpodbijanje sodnih odločb, ki so izdane na podlagi navedenih določb ZNP.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena, drugega odstavka 26. člena, drugega odstavka 55.b člena in prve alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik