Jedro

Učinek cesije je v spremembi pripadnosti obligacijske pravice in njen prehod iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega subjekta. Prevzemnik s prevzemom terjatve pridobi vsa upravičenja, ki izvirajo iz te terjatve.

Iz namenske in sistematične razlage določb ZFPPIPP o upniškem odboru tako ne izhaja, da bi se omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP prenašale skupaj s terjatvijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom člana upniškega odbora navadnih upnikov, družbo A. d. o. o., imenovanega s sklepom z dne 9. 12. 2019, nadomestilo z novim članom in za novega člana upniškega odbora navadnih upnikov imenovalo družbo B.1 d. o. o. 2. Upniki C. Gmbh & Co KG, Nemčija, D. d. o. o., E. in F. s.r.l., Italija, so proti sklepu pravočasno vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da člana upniškega odbora družbo A. d. o. o. nadomesti z novim članom upniškega odbora in sicer družbo G. m.b.H. iz Dunaja, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pritožbo so odgovorili B. d. o. o., G. m.b.H., upraviteljica in dolžnik.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je s sklepom Cst 304/2020 z dne 16. 9. 2020 ugodilo pritožbi upnika B. d. o. o., zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju St 0000/2019 z dne 7. 5. 2020, s katerim je sodišče člana upniškega odbora družbo A. d. o. o., imenovanega s sklepom z dne 9. 12. 2019, nadomestilo z novim članom upniškega odbora, in sicer družbo G. m.b.H. iz Dunaja, in navedeni sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

6. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom St 0000/2019 z dne 12. 10. 2020 (izpodbijani sklep) člana upniškega odbora navadnih upnikov, družbo A. d. o. o., nadomestilo z novim članom in za novega člana upniškega odbora navadnih upnikov imenovalo družbo B. d. o. o. 7. Pritožniki očitajo sodišču prve stopnje, da je prezrlo tri napotila pritožbenega sodišča, in sicer: 1. iz sklepa Cst 295/2020 z dne 25. 8. 2020 glede "pravic, ki izhajajo iz terjatve", katere nekdanji imetnik je bila z insolventnim dolžnikom povezana družba,2 2. iz sklepa Cst 304/2020 z dne 16. 9. 2020 glede "navideznega" prenosa terjatve povezane družbe (H. d. o. o.) na družbo B. d. o. o. ter 3. iz sklepa Cst 43/2020 z dne 12. 2. 2020, da bi "trditve o dejstvih in okoliščinah, ki jih je navedla pritožnica, v kolikor bi se izkazale za resnične, lahko privedle do zaključka, da je podana ovira za imenovanje A. d. o. o. za člana upniškega odbora po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP". Pritožniki trdijo, da je družba B. d. o. o., pridobila sporno terjatev od z dolžnikom povezane družbe H. d. o. o., Srbija, ki nima pravice do imenovanja v upniški odbor. Navajajo, da je temeljno pravilo obligacijskega prava, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Torej, če družba H. d. o. o., Srbija, ni imela pravice, da bi s svojimi terjatvami do sestrske družbe I. d. o. o., Srbija, lahko bila imenovana v upniški odbor navedene družbe, potem jasno te pravice ni mogla pridobiti niti družba B. d. o. o., s tem ko je s cesijo prevzela te terjatve. Pritožniki menijo, da je v tem pogledu popolnoma irelevantno, ali je bila cesijska pogodba navidezna ali ne. Navajajo, da je popolnoma nesprejemljivo, da se lahko z dolžnikom povezana družba (H. d. o. o., Srbija) izogne vrsti prepovedi in omejitev pravic v postopku prisilne poravnave na način, da terjatev prenese na "navidez" nepovezano osebo.

8. ZFPPIPP v prvem odstavku 78. člena določa, da je za člana upniškega odbora lahko izvoljen vsak upnik, ki je po 57. členu tega zakona upravičen opravljati procesna dejanja. Upravičenje opravljati procesna dejanja upnik pridobi v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona. Upnikovo upravičenje, da je izvoljen ali imenovan v upniški odbor, pa ZFPPIPP omejuje v drugem odstavku 78. člena, v katerem opredeljuje položaje, ki upniku izvolitev ali imenovanje v upniški odbor preprečujejo. Tisti, ki so navedeni v 1. do 5. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, so vezani na osebo, ki je imetnik terjatve oziroma njeno razmerje do dolžnika.3 Tako po 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP za člana upniškega odbora ne more biti izvoljen ali imenovan upnik, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti opravljal funkcijo člana poslovodstva ali organa nadzora ali funkcijo prokurista insolventnega dolžnika ali imel v insolventnem dolžniku položaj družbenika z najmanj 0,5 odstotnim kapitalskim deležem. Da takšna ovira obstaja pri družbi H. d. o. o., Srbija, ki je prenesla terjatev na družbo B. d. o. o., je bilo že ugotovljeno. Ni pa bilo zatrjevano, da so okoliščine iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP podane tudi pri prevzemnici terjatve.

9. Učinek cesije je v spremembi pripadnosti obligacijske pravice in njen prehod iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega subjekta. Prevzemnik s prevzemom terjatve pridobi vsa upravičenja, ki izvirajo iz te terjatve. Čeprav je res, da nihče ne more prenesti na drugega več pravic, kot jih ima, pa navedeno ne velja absolutno in v danem primeru tako, kot si to razlagajo pritožniki. Po določbi tretjega odstavka 57. člena ZFPPIPP novi upnik s prenosom terjatve pridobi procesno legitimacijo, to je upravičenje opravljati vsa procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti,4 torej tudi biti imenovan za člana upniškega odbora, v kolikor niso podane ovire, določene v drugem odstavku 78. člena ZFPPIPP. Ker imetništvo terjatve upniku daje upravičenje biti imenovan za člana upniškega odbora in ker je ovira za takšno imenovanje, določena v 2. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP vezana na osebo - imetnika terjatve oziroma njegovo razmerje do dolžnika, in ne na samo terjatev, ni mogoče pritrditi pritožnikom, da novi upnik ne more biti član upniškega odbora zato, ker je takšna ovira obstajala pri prejšnjem imetniku terjatve. Da novi imetnik terjatve ne vstopi v celoti v položaj prejšnjega imetnika terjatve posredno izhaja iz določbe 1. točke prvega odstavka 85. člena ZFPPIPP, po kateri upniku preneha položaj člana upniškega odbora, če terjatev prenese na novega upnika. V takšnem primeru se mora ponovno presojati, ali pri novem upniku obstajajo ovire za imenovanje iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP, iz česar je mogoče sklepati, da pa v primeru, če so takšne ovire obstajale pri prejšnjem imetniku terjatve, ne obstajajo pa pri novem imetniku, ta lahko postane član upniškega odbora. Iz namenske in sistematične razlage določb ZFPPIPP o upniškem odboru tako ne izhaja, da bi se omejitve iz drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP prenašale skupaj s terjatvijo.

10. Pritožbeno sodišče glede na navedeno ne more pritrditi pritožnikom, da družba B. d. o. o. ne more biti imenovana v upniški odbor zato, ker so pri prejšnji imetnici terjatve, družbi I. d. o. o., Srbija obstajale ovire za imenovanje iz 2. točke drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP.

11. Ob povedanem se izkažejo kot relevantne trditve pritožnikov, ki so jih navedli v ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave, in sicer, da je družba H. d. o. o. fiktivno prenesla terjatev na novega upnika B. d. o. o. Do teh trditev se sodišče prve stopnje res ni izrecno opredelilo, ker je menilo, da je novemu imetniku terjatve treba priznati status upnika z drugo najvišjo terjatvijo, kar naj bi izhajalo iz pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev z dne 17. 6. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 295/2020 z dne 25. 8. 2020, s katerim je pravnomočno odločeno, da je upnik pod zaporedno številko 14 končnega seznama preizkušenih terjatev družba B. d. o. o. To pomanjkljivost izpodbijanega sklepa bo zato odpravilo pritožbeno sodišče (355. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožniki v ugovoru proti vodenju postopka prisilne poravnave navedli, da je družba A. d. o. o. tik pred začetkom postopka prisilne poravnave s fiktivno cesijsko pogodbo prevzela del terjatve (v višini 3.718.704,21 EUR) z dolžnikom povezane družbe, podjetja H. d. o. o., z namenom, da bi lahko navidez nepovezana oseba konvertirala svojo fiktivno terjatev v osnovni kapital družbe. Po razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje o imenovanju družbe A. d. o. o. v upniški odbor s strani višjega sodišča (sklep Cst 43/2020 z dne 12. 2. 2020), je družba A. d. o. o. razvezala pogodbo o odstopu terjatev. Družba H. d. o. o. je nato sklenila podobno fiktivno pogodbo tudi z družbo zasebnega kapitala B. d. o. o. Iz navedene pogodbe izhaja, da je povezana družba na družbo zasebnega kapitala prenesla terjatev v višini 5.166.834,55 EUR s fiksno kupnino v višini bagatelnih 100,00 EUR. Pogodbeni stranki naj bi zasledovali enak cilj, kot sta ga zasledovali družbi A. d. o. o. in srbsko podjetje H. d. o. o. Ker je srbska družba povezana družba z dolžnikom, zaradi česar ji je skladno z določbami ZFPPIPP prepovedano glasovati o potrditvi prisilne poravnave kot tudi konvertirati terjatev v osnovni kapital, bo ravno zato sklad zasebnega kapitala (kot to izhaja iz pogodbe) prevzel to terjatev, jo konvertiral v osnovni kapital, nato pa po petih letih prenesel nazaj na srbsko podjetje. Namen takšne pogodbe je prepovedan in je usmerjen v izogibanje zakonom in oškodovanje upnikov. Glede na to, da sta pogodbeni stranki v cesijski pogodbi z dne 3. 3. 2020 izrecno zapisali, da bo družba B. d. o. o. po konverziji, ki sicer ne bi bila dovoljena srbskemu podjetju zaradi povezanosti z dolžnikom, in preteku petih let delež ponovno prenesla nazaj v povezano srbsko podjetje, naj bi bil njun prepovedan namen toliko bolj očiten oziroma razpoznaven.

13. Upnik B. d. o. o. je na navedbe vlagateljev ugovora (sedaj pritožnikov) odgovoril in jih v celoti prerekal. Navedel je, da so navedbe špekulativne, pavšalne in v celoti netočne. Iz ugovora naj bi izhajalo, da želijo vlagatelji ugovora za vsako ceno preprečiti potrditev prisilne poravnave dolžnika in sicer ne glede na to, da s tem ne bodo oškodovali zgolj drugih upnikov, temveč tudi sami sebe. Ob pomanjkanju relevantnih dejstev in predvsem dokazov za svoje navedbe pa se zatekajo k ugibanju glede dejstev, ki jih ne poznajo, k špekulativnim navedbam, izkrivljanju dejstev in k poskusu očrnitve dolžnika in vseh tistih, ki si želijo, da bi bila prisilna poravnava dolžnika uspešna. Nadalje je navedel, da ni oseba, ki bi bila povezana z dolžnikom v smislu 527. člena ZGD-1 ali v smislu drugih določb ZFPPIPP in tudi ni fiduciar, pooblaščenec ali slamnata družba dolžnika, kot to namigujejo vlagatelji ugovora. Upnik je resen investitor, ki se je za odkup terjatev, ki jih je imela družba H. d. o. o. do dolžnika, odločil izključno zaradi zasledovanja lastnih poslovnih in finančnih interesov. S pogodbo o nakupu terjatev do dolžnika zasleduje najbolj tipičen namen za tovrstne posle, to je, da bi z nakupom – kratko ali dolgoročno ustvaril dobiček, to je dosegel namen, ki ga od upnika pričakujejo njegovi lastniki. Navedeno naj bi izhajalo tako iz same Pogodbe o prodaji in nakupu terjatev z dne 3. 3. 2020 (pogodba) kot tudi iz predstavitve dejavnosti upnika ter iz njegovih preteklih transakcij. Pojasnil je, da je po seznanitvi z ugovorom pritožnikov ponovno preučil pogodbo in na podlagi dogovora z H. d. o. o. sprejel odločitev, da se z namenom, da spori glede veljavnosti pogodbe ne bi ogrožali izida prisilne poravnave ter podaljševali postopka prisilne poravnave ter mu onemogočali izvrševanje pravic, ki jih ima kot upnik v postopku prisilne poravnave, spremeni pogodbo. Prvotno besedilo 3. člena pogodbe namreč ni bilo povsem nedvoumno oziroma ni pravilno odražalo namena strank pogodbe. 3. člen pogodbe je sedaj spremenjen tako, da se ga po spremembi ne bo dalo napačno razlagati na način, da stranki z njim zasledujeta kakršnekoli namene, ki niso dopustni. Iz spremenjene pogodbe jasno izhaja, da bo H. d. o. o. za odstopljene terjatve prejel celotno kupnino v denarju, pri čemer bo višina preostanka kupnine, torej dela kupnine, ki bo izplačan naknadno, določena na način, kot ga opredeljuje pogodba. Takšen način določitve kupnine kot tudi sam način prodaje terjatve s popustom sta pri tovrstnih transakcijah povsem običajna. Pri dogovarjanju glede pogodbenih pogojev pa je bilo tudi upoštevano, da bo upnik kot aktiven lastnik dolžnika, ki ima ob tem bogate izkušnje s prestrukturiranjem podjetij v težavah in ki ima izredno razvejano poslovno mrežo po celotnem svetu, kot angažiran lastnik lahko veliko doprinesel k temu, da bodo ustvarjeni pogoji za izpolnitev vseh obveznosti po prisilni poravnavi in da bo dolžnik lahko celo presegel predložene finančne načrte. Navedel je, da je upnik družba, ki se med drugim ukvarja s poslovnimi naložbami v podjetja, katerih poslovanje je trenutno oslabljeno in v katerih prepozna potencial za uspešno prestrukturiranje in nadpovprečno rast poslovanja. V ta namen upnik redno odkupuje terjatve obstoječih upnikov izbranih podjetij in si na ta način zagotovi možnost vplivanja na poslovanje podjetja preko prispevanja lastnih izkušenj in znanja oziroma z aktivno udeležbo, usmerjeno k uspešnemu prestrukturiranju dolžnika. V nadaljevanju je pojasnil, pri katerih odmevnih transakcijah je bil v zadnjih letih udeležen in v dokaz navedenemu predložil prispevke, objavljene v slovenskih medijih, ki so poročali o navedenih transakcijah. Upnik trdi, da nikakor ni slamnati kupec ali kaj podobnega, na kar namigujejo vlagatelji ugovora, pač pa na trgu že uveljavljeno podjetje, kateremu odkup terjatev do insolventnih družb ter posledično prestrukturiranje teh družb predstavlja glavno poslovno dejavnost. Tudi odkup terjatev do dolžnika je torej del osrednje dejavnosti upnika, s katero upnik zasleduje svoje interese. Upnik ni bil seznanjen z nagibi, ki jih je H. d. o. o. zasledoval s prodajo terjatev družbi A. d. o. o. Pri tej transakciji ni sodeloval in med opisano transakcijo ter kasnejšo prodajo terjatev upniku na podlagi pogodbe ni nikakršne kontinuitete. Gre za dva povsem ločena posla. Prav tako ni imel ne želje ne namena, da družbi H. d. o. o. ali katerekoli z dolžnikom povezani osebi omogoči doseganje kakršnihkoli nedopustnih namenov. Upnik je s 3. členom pogodbe zasledoval zgolj namen odloženega plačila kupnine ter namen, da se višina kupnine določi tedaj, ko bo znana realna vrednost terjatev oziroma osnovnih deležev, ki jih bo upnik prejel v primeru konverzije terjatev v osnovni kapital dolžnika. Ta vrednost pa bo lahko določena šele tedaj, ko bo znana usoda prisilne poravnave in ko bo znano, koliko upnikov se je odločilo za konverzijo terjatev in ko bo dolžnik začel ponovno nemoteno poslovati ter ko bo tudi izpolnil vse obveznosti po prisilni poravnavi. Temu primerno sta pogodbeni stranki tudi dogovorili mehanizem za določitev preostanka kupnine.

14. Pritožbeno sodišče po vpogledu v Pogodbo o prodaji in nakupu terjatev z dne 3. 3. 2020 ter Dodatek k tej pogodbi z dne 25. 3. 2020 ugotavlja, da sta družba H. d. o. o. in upnik B. d. o. o. 3. člen pogodbe spremenila tako, da sta dogovorila, da preostanek kupnine, ki predstavlja odloženo plačilo kupnine, znaša 50% vrednosti poslovnega deleža, ki ga bo kupec pridobil v dolžniku na podlagi vložitve (konverzije) terjatev ali dela terjatev v osnovni kapital dolžnika, ocenjene po stanju na dan 31. 12. 2026 (ko naj bi bile že izpolnjene vse obveznosti dolžnika iz prisilne poravnave). Dogovorila sta tudi, kakšna je višina kupnine v primeru, če kupec pred datumom zapadlosti preostanka kupnine proda v dolžniku pridobljeni poslovni delež nepovezani tretji osebi in v primeru, če konverzija terjatev iz kateregakoli razloga ne bo mogoča. Prav tako sta določila maksimalno vrednost kupnine, in sicer, da ta ne sme preseči 150 % zmanjšane vrednosti terjatev v prisilni poravnavi oziroma 1.780.780,64 EUR.

15. Pritožbeno sodišče po proučitvi navedb pritožnikov in upnika B. d. o. o. v povezavi z listinsko dokumentacijo, ki jo je predložil, ne more slediti trditvam pritožnikov o fiktivnem prenosu terjatev na navedenega upnika. Upnik je pojasnil, s kakšno dejavnostjo se ukvarja in kaj ga je vodilo k sklenitvi pogodbe o nakupu terjatev ter zakaj je sklenil dodatek k tej pogodbi. Poudaril je, da ni imel namena družbi H. d. o. o. ali katerikoli z dolžnikom povezani osebi omogočiti doseganje kakršnihkoli nedopustnih ciljev, temveč je zasledoval lastne poslovne in finančne interese. Tem navedbam pritožniki niso oporekali, niti jim ne oporekajo v pritožbi.

16. Ob vsem navedenem pritožbeno sodišče ne vidi ovir za imenovanje upnika B. d. o. o. za člana upniškega odbora.

17. Odločitev sodišča prve stopnje se tako izkaže kot pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18. Pritožbeno sodišče se je ukvarjalo le z vprašanji, ki so odločilna za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa.

1 Prav B. 2 Napotilo iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 295/2020 z dne 25. 8. 2020 se nanaša le na vprašanje pridobitve glasovalnih pravic (200. člen ZFPPIPP) in dopustnosti konverzije terjatve v stvarni vložek (190. člen ZFPPIPP).

3 Tisti, ki so navedeni v 6. in 7. točki drugega odstavka 78. člena ZFPPIPP pa so vezani na samo terjatev (ločitvene, izločitvene pravice).

4 Ko novi ali prejšnji upnik o prenosu obvestita upravitelja in mu dokažeta prenos.