Jedro

Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1).

Neurejena situacija glede bivanja, varstva, vzgoje in izobraževanja deklic v tujini je za deklice gotovo škodljiva. Zato je treba zagotoviti pogoje, da bo mati zanje navedeno lahko uredila.

V obravnavanem primeru gre za netipično družino, katere selitve so stalnica zaradi specifične zaposlitve staršev, ki tudi ni zagotavljala, da se družina seli skupaj. Trenutno živijo daleč narazen. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo vse okoliščine, ki so pripeljale do situacije, ko je potrebna odločitev sodišča, da bodo stiki kljub temu stekli v večjem obsegu.

Izrek

I.Pritožba predlagatelja se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi in se izpodbijana 2. alineja 2. točke izreka sklepa spremeni tako, da se na koncu dopolni z besedilom: " s tem, da pri očetu ne prespijo."

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu predlagatelja z dne 22. 9. 2023 in predlogu nasprotne udeleženke z dne 16. 6. 2025 delno ugodilo in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je (1) mladoletne hčerke udeležencev postopka A. A. (rojeno ... 2012), B. A. (rojeno ... 2015) in C. A. (rojeno ... 2016) začasno zaupalo v varstvo in vzgojo materi, (2) stike med deklicami in predlagateljem določilo tako, da predlagatelj v obdobju od 1. 12. 2025 do 15. 12. 2025 obišče deklice v R. in z njimi preživi 2 popoldneva po predhodnem dogovoru med staršema, nato pa deklice z očetom v Z., kamor jih je dolžna pripeljati mati, ki je dolžna tudi pomagati oziroma urediti vse potrebno za njihovo namestitev v očetovem domu ter pri tem očetu izročiti zdravstvene kartice deklic in njihove osebne dokumente, preživijo 4 dni v obdobju počitnic med 18. 12. 2025 in 23. 12. 2025 ter 5 dni v obdobju počitnic med 15. 3. 2026 in 28. 3. 2026, o točnih terminih pa se udeleženca predhodno dogovorita. (3) Stike očeta z deklicami je določilo tudi preko video-klicev, in sicer dvakrat do trikrat tedensko po predhodnem dogovoru med staršema. (4) Nadalje je nadomestilo soglasje očeta za izdelavo službenih potnih listov za deklice, (5) in materi naložilo, da očeta redno, vsaj na 14 dni obvešča, o zdravstvenem stanju deklic in ga seznanja z njihovim šolskim uspehom. (6) Kar sta udeleženca s predlogi z dne 22. 9. 2023, z dne 20. 12. 2024, z dne 30. 3. 2023, z dne 16. 11. 2023 in z dne 16. 6. 2025 zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo. (7) Za primer kršitve začasne odredbe je določilo kazen v višini 500 EUR, (8) odločilo, da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočne odločitve v tem postopku oziroma do drugačne odločitve sodišča, (9) pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve, (10) odločitev o stroških (začasnega zavarovanja) pa si je sodišče pridržalo za končno odločitev.

2.Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila pritožila predlagatelj in nasprotna udeleženka. Oba sta tudi odgovorila na pritožbo nasprotnika in predlagala, da se jo zavrne.

3.Predlagatelj sklep izpodbija iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep kot nepravilen in nezakonit razveljavi ter njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe z dne 19. 11. 2025 v celoti ugodi oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico za nasprotno udeleženko.

3.Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določil postopka. Na koncu glavne obravnave mu je dalo možnost, da si zapis zapisnika prevede in po potrebi za nasprotno udeleženko postavi dodatna vprašanja, kljub prošnji za podaljšanje roka zaradi obsežnosti zapisnika in bolniškega staleža pa je 15. 12. 2025 prejel izpodbijani sklep. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo njegov predlog za zaslišanje izvedenke. Ker je izpodbijani sklep prejel šele 15. 12. 2025, stika v R. ni mogel izvršiti. Izostala je tudi opredelitev sodišča do ugotovitev izvedenke, da mati z deklicami manipulira in jih indoktrinira, ter do njegovih očitkov, da je deklice v R. odpeljala proti njegovi volji. Sklepa se ne da preizkusiti.

3.Sodišče je zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Dokazne ocene vseh objektivnih dokazov in njihove povezave v smiselno celoto ni opravilo. Zanika kakršnokoli nasilje. Mati je bila tista, ki je začela preprečevati stike. Iz zapisov stikov strokovne sodelavke CSD jasno izhaja, da si deklice bližine svojega očeta želijo in jo potrebujejo. Manipulacija in indoktrinacija deklic s strani matere je potrjena z izvedenskim mnenjem. Predlagateljica s predlogom po ZPND ni bila uspešna. Sodišče je enostransko ugotovilo, da je predlagatelj doma občasno kričal in se tudi drugače obnašal neprimerno. Sodišče ni upoštevalo, da je želel stike z deklicami tudi na način, da jih na primer pelje v kino, cirkus, na predstavo, v muzej, a je moral sprejeti pogoje stikovanja, ki jih je določala nasprotna udeleženka. Sodišče niti začasno deklic ne bi smelo zaupati v varstvo in vzgojo materi. Oceniti bi moralo njena samovoljna ravnanja. Nasprotni udeleženki bi sodišče moralo prepovedati prehod preko državne meje z deklicami, a sodišče o tem pred odhodom nasprotne udeleženke v R. ni želelo odločati. Nasprotna udeleženka ni izkazala, da se ji je v Republiki Sloveniji predčasno končal mandat in je morala oditi. Z odhodom v R. je povzročila, da deklice stikov z očetom nimajo, to pa vpliva na poslabšanje njihovega duševnega zdravja oziroma vsekakor ogroža njihov nadaljnji razvoj. Ne drži, da je za nastalo situacijo predlagatelj ves čas krivil nasprotno udeleženko. Odločitev sodišča ni v korist deklic. Gre za iskanje načina stikovanja za reševanje situacije, ki jo je povzročila nasprotna udeleženka s svojo samovoljo. Sodišče ne upošteva, da nasprotna udeleženka že več kot tri leta ne dopušča ustreznih stikov. Izvedenka je ugotovila, da bi bila trajna prekinitev stikov za deklice škodljiva in bi dolgoročno pomenila dejavnik tveganja. Sodišče bi zato moralo ugoditi njegovemu predlogu z dne 19. 11. 2025. Ker sodišče o tem predlogu ni odločalo, predlaga, da sodišče izda dopolnilni sklep. Nasprotuje tudi količini stikov.

4.Nasprotna udeleženka odločitev sodišča prve stopnje izpodbija v 2. alineji 2. točke izreka iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov.

4.Navaja, da so deklice lepo sprejele napovedani stik z očetom v R., glede prenočevanja v decembru in marcu pa so bile zadržane. Zadeve so se dodatno zapletle, ko se je predlagatelj odločil, da v R. ne pride. Sedaj potekajo telefonski klici, ki so redki in kratki. Deklice z očetom še niso preživele enega celega dne, pri njem še niso prenočile. Vzpostavitev osebnih stikov s prenočitvijo bi pri deklicah lahko povzročila ponoven odpor in odklanjanje stikov. V kolikor bi se glede na stike v decembru v Z. pokazalo, da dekleta pri očetu želijo prespati, pa bi se stiki v nadaljevanju v mesecu marcu lahko izvajali po dogovoru s staršema tudi s prenočevanjem.

5.Pritožba predlagatelja ni utemeljena.

6.Pritožba nasprotne udeleženke je utemeljena.

7.Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh za odločitev pravno pomembnih navedb strank in izvedenih dokazov ter svojo oceno obrazložilo v zadostni meri, da je njen preizkus mogoč. Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen ZNP-1), kar je predlagatelju pojasnilo že sodišče prve stopnje. Narava začasnih odredb terja določene posebnosti v postopku njihove izdaje, med katerimi je tudi ta, da je postopek sumaren in hiter, sodišče pa o njem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Zaslišanje izvedenke v fazi odločanja o začasnih odredbah udeležencev glede na zbrano procesno gradivo ni bilo potrebno, kar je sodišče predlagatelju na naroku tudi kratko pojasnilo, kar glede na njegov nesubstanciran predlog zadostuje. Predlagatelj za nasprotno udeleženko tudi očitno nima dodatnih vprašanj, saj jih sodišču prve stopnje ni posredoval, prav tako jih ni navedel v pritožbi. V času presoje pritožbenega sodišča pa je aktualen le še stik v mesecu marcu 2026, določena stika v R. in v Z. v decembru 2025 zaradi bolezni predlagatelja in neodvisno od časa prejema izpodbijanega sklepa nista bila izvedena.

8.Dejstvo je, da udeleženca po razhodu nista znala na novo definirati družinskega življenja deklic. Predlagatelj ne zanika, da so selitve in spremembe življenjskega okolja del življenja mladoletnih deklic. Podatkov o tem, da bi bile deklice zaradi tega v stiski ali ogrožene, ni. Tudi CSD ni ocenil, da bo selitev matere v R. mladoletne deklice ogrožala. Sodišče prve stopnje ugotovitev izvedenke o indoktrinaciji ni spregledalo, kar je razvidno iz 45. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Glede začasnega zavarovanja pa je pravilno dalo večjo težo ugotovitvam, da so deklice na mamo varno navezane in da iz številnih poročil CSD in šole izhaja, da deklice očetova bližina spravlja v stisko. Odločitev pa tudi ne sloni na ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki jo je zapisalo v opombo na strani 22 izpodbijanega sklepa. Glede na opisane okoliščine tudi po oceni pritožbenega sodišča trenutno ni pogojev za to, da bi deklice živele pri očetu.

9.Predlagateljeve trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ravnanj nasprotne udeleženke, ko je z deklicami brez njegovega soglasja odšla v R., tudi ne držijo. Predlagatelj spregleda utemeljitev sodišča, ki izhaja iz 41. in 42. točke izpodbijanega sklepa. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta oba zaposlena pri delodajalcu D. Pogoji dela pri tem delodajalcu in premeščanja zaposlenih so predlagatelju brez dvoma znani. Zato njegov pavšalni pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je nekritično sledilo pojasnilom nasprotne udeleženke, da bi v primeru zavrnitve premestitve v R. ostala brez zaposlitve, ki jih v postopku niti ni prerekal, ne more prepričati.

10.Neurejena situacija glede bivanja, varstva, vzgoje in izobraževanja deklic v tujini je za deklice gotovo škodljiva. Zato je treba zagotoviti pogoje, da bo mati zanje navedeno lahko uredila.

11.Ni dvoma, da gre v obravnavanem primeru za netipično družino, katere selitve so stalnica zaradi specifične zaposlitve staršev, ki tudi ni zagotavljala, da se družina seli skupaj. Trenutno živijo daleč narazen. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo vse okoliščine, ki so pripeljale do situacije, ko je potrebna odločitev sodišča, da bodo stiki kljub temu stekli v večjem obsegu. Upoštevalo je, da so deklice pri izvedenki vztrajale, da so odklonilni odnos do očeta razvile same, a je izvedenka ugotovila, da pri tem refleksno podprejo stališča svoje matere in zato obstaja nevarnost, da se bo verbalno izražen odklonilni odnos deklic do očeta ob odsotnosti stikov le še utrdil.

12.Tudi pritožbeni očitek glede količine stikov ni utemeljen. V danih okoliščinah trenutno ni pogojev, da bi deklice s predlagateljem preživele več dni skupaj in bolj pogosto, kot je to določilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom. Osebnih stikov daljše obdobje ni bilo, stiki so potekali tudi pod nadzorom CSD. Tudi ugotovitev izvedenke, da je oče v svojem delovanju do otrok nemočen, da jim slabše postavlja meje, slabše jih zmore motivirati za sodelovanje in jim ne predstavlja avtoritete, ni zanemarljiva. V vzgojnih ravnanjih je zainteresiran, a je bolj osredotočen nase, njegove sposobnosti empatije so šibke. Svoje starševske odgovornosti prenaša na mater otrok in za nastalo situacijo krivi druge. Upoštevati pa je treba tudi izražene zadržke deklic do očeta, ki izhajajo tako iz poročil CSD kot iz poročil šole, pa tudi opažanj izvedenke, da vse tri deklice izkazujejo negotovo navezanost na očeta.

13.Predlagateljev očitek sodišču prve stopnje, da bi moralo z izpodbijanim sklepom ugoditi njegovemu predlogu z dne 19. 11. 2025 ni utemeljen, ker je bil predlog podan po zaključku naroka za začasno zavarovanje. Z izpodbijanim sklepom je odločeno o predlogih, ki so bili podani do zaključka naroka in zato tudi ni podlage za izdajo dopolnilnega sklepa.

14.Ker s strani predlagatelja uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijanem potrdilo (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

15.Obdobje, ko deklice z očetom osebnega stika niso imele, se je glede na pritožbene navedbe še podaljšalo oziroma še vedno traja. V povezavi s tem in glede na obstoječe prej naštete negativne dejavnike za stike, pa se izkaže utemeljena pritožbena trditev nasprotne udeleženke, da deklice verjetno na spanje pri očetu še niso pripravljene. Pritožba nasprotne udeleženke je zato utemeljena in ji je treba ugoditi ter izpodbijano 2. alinejo 2. točke izreka spremeniti tako, da se določeni stiki izvedejo na način, da deklice pri očetu ne prespijo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Center za socialno delo.

2Zakon o preprečevanju nasilja v družini.

3Družinski zakonik.

4II Ips 554/2006 z dne 29. 3. 2007.

5Center za socialno delo.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 100 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.