Jedro

Dejstvu, da je odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, s katero je bila ugotovljena kršitev ter je bilo prekinjeno nadaljnje izvajanje ukrepov SKOP, pravnomočna, tožnik v tožbi ne ugovarja. Na pravnomočne odločbe pa so tako upravni organi kot tudi sodišče vezani, zato je prvostopenjski organ utemeljeno odločil, da je tožnik dolžan vrniti prejeta sredstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni upravni organ: ugotovil, da je tožnik predčasno prenehal izvajati petletno obveznost izvajanja kmetijsko okoljskih oziroma OMD ukrepov (1. točka izreka), ugotovil, da so bila tožniku na podlagi odločbe št. 321-22-56186-2004-25 z dne 13. 12. 2004 in na podlagi odločbe št. 321-22-61828-2005-25 z dne 10. 4. 2006 izplačana sredstva za ukrepe, kot je prikazano v tabelah primerjav, odstopanj in vračil med leti 2006 in 2005 ter med leti 2006 in 2004 (2. točka izreka) ter odločil, da mora tožnik v roku 30 dni od vročitve te odločbe vrniti sredstva v višini 2.781,12 EUR skupaj za leta sledenja 2006/2005/2004 (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožnik 14. 5. 2004 oziroma 31. 5. 2005 podpisal vlogo, s katero se je obvezal, da bo na kmetijskem gospodarstvu izvajal kmetijsko okoljske in OMD ukrepe ves čas trajanja obveznosti (5 let). Tožniku sta bili vročeni odločbi št. 321-22-56186-2004-25 in št. 321-22-61828-2005-25, s katerima so mu bila za kmetijsko okoljske ukrepe dodeljena sredstva. Ugotovljeno pa je bilo, da je pred potekom petletnega obdobja prekinil izvajanje obveznosti, zaradi česar je dolžan sredstva, pridobljena za kmetijsko okoljske in OMD ukrepe, v skladu s četrtim odstavkom oddelka „Kontrola in sankcioniranje“ podpoglavja „Zahteve, ki se nanašajo na vse ali posamezne kmetijsko okoljske ukrepe“ poglavja 9.3.2. Kmetijsko okoljski ukrepi Programa razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006, vrniti. Zaradi odstopanja oziroma vračanja sredstev za ukrepe SKOP je dolžan vrniti tudi sorazmeren del sredstev KZO. Zaradi dvojne kršitve na ukrepih S35, REJ je dolžan vrniti vsa prejeta sredstva za te ukrepe. Gre za pripadajoča sredstva za leti 2004 in 2005, kolikor so bila izplačana. Poudarja, da je bila dvakratna zaporedna kršitev ugotovljena z odločbo za neposredna plačila za leto 2006, kar ima za posledico prekinitev izvajanja navedenih ukrepov SKOP.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopni organ) je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano prvostopno odločbo zavrnilo z odločbo št. 33106-542/2009/2 z dne 23. 12. 2010. V obrazložitvi navaja, da Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju Program PRP) v poglavju 9.3.2. „Kmetijsko okoljski ukrepi“, v rubriki „Trajanje obveznosti“ določa, da se upravičenec plačil s podpisom zahtevka hkrati z vlogo obveže, da bo na kmetijskem gospodarstvu kmetijsko okoljske ukrepe izvajal ves čas trajanja obveznosti (5 let), in sicer skladno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev plačila za določen ukrep. Nadalje je v rubriki „Administrativni postopki“ v poglavju 9.3.2. „Kmetijsko okoljski ukrepi“ določeno, da se upravičenec v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov vključi prostovoljno, in sicer upravičenec skupaj z vlogo na predpisanem obrazcu podpiše izjavo, s katero se vključi v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov in se zaveže k izpopolnjevanju vseh pogojev in določil. Kolikor upravičenci odstopijo od svoje zaveze v celoti ali na delu površin pred iztekom petletnega obdobja, morajo neupravičeno prejeta sredstva vrniti. Drugostopni organ ugotavlja, da je tožnik na obrazcu D za leto 2004 uveljavljal zahtevek za plačilo za ukrepe SKOP – S35, REJ in KZO. Na podlagi odločbe št. 321-22-056186-2004-25-005 so mu bila izplačana sredstva za te ukrepe v višini 1.433,97 EUR. V letu 2005 pa je na obrazcu D uveljavljal zahtevek za plačilo za ukrepe SKOP – S35, REJ in KZO in na podlagi odločbe št. 321-22-061828-2005-25-005 so mu bila izplačana sredstva za te ukrepe v višini 1.347,15 EUR. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da tožnik ni opravil izobraževalnega programa v obsegu najmanj tri ure, zato se je izplačilo podpor SKOP v skladu s štiriindvajsetim odstavkom 13. člena Uredbe o plačilih za ukrepe Programa PRP za leto 2005 (v nadaljevanju Uredba PRP za leto 2005) in v skladu s poglavjem 12.2 Programa PRP, zmanjšalo za 20%. Tožnik se je zoper navedeno odločbo pritožil in z odločbo drugostopnega organ št. 33012-1327/2006 z dne 2. 4. 2007 je bila njegova pritožba zavrnjena, tožbe pa ni vložil. V nadaljevanju obrazložitve navaja, da Katalog kršitev in sankcij, ki je sestavni del Uredbe o plačilih za ukrepe PRP za leto 2006 (v nadaljevanju Uredba PRP za leto 2006) določa, na kakšen način se sankcionirajo kršitve strank. V točki B določa, da če kmetijsko gospodarstvo ni izpolnilo predpisane obveznosti v zvezi z opravljenim minimalnim obsegom števila ur izobraževanja, se plačila znižajo za 20%. Nadalje določa, da če se kršitev pogojev v letu 2006 nanaša na ukrepe SKOP, pri katerih je bila kršitev ugotovljena že v letu 2005, se zahtevek za ta ukrep zavrne in obveznost prekine, upravičenec pa mora vrniti že izplačana plačila za izvajanje ukrepa SKOP. Drugostopni organ ugotavlja, da je tožnik za leto 2006 na obrazcu D drugimi uveljavljal zahtevek za plačilo SKOP - S35 in REJ. Prvostopni organ je z odločbo št. 321-22-60668-2006-25 z dne 28. 12. 2006 med drugim zavrnil zahtevek za plačilo SKOP - S35 in REJ z obrazložitvijo, da je bila pri administrativni kontroli ugotovljena kršitev pogojev, ki so določeni v Programu PRP, in sicer je prvostopni organ po podatkih, posredovanih s strani Kmetijsko gozdarske zbornice ugotovil, da tožnik ni opravil obveznosti izobraževalnega programa v skladu z določili Uredbe PRP v višini najmanj treh ur v prvih dveh letih vključitve v izvajanja ukrepa SKOP oziroma najmanj 7 ur, če se je v izvajanje ukrepa SKOP vključil v letu 2004, pri čemer se kršitev nanaša na celoten ukrep SKOP, kršitev pogojev Programa PRP, ki se nanaša na celoten ukrep SKOP, pa je bila pri tožniku ugotovljena že v predhodnem letu (2005). Posledično je bila z navedeno odločbo obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepov SKOP - S35 in REJ prekinjena. Razlog za prekinitev obveznosti je bil v tem, da tožnik po podatkih, ki jih je prvostopni organ pridobil od Kmetijsko gozdarske zbornice, ni opravil izobraževalnega programa skladno z devetindvajsetim odstavkom 13. člena Uredbe PRP. Zoper navedeno prvostopno odločbo se je tožnik pritožil, vendar je njegovo pritožbo drugostopni organ z odločbo št. 33100-308/2007 z dne 27. 8. 2007 v delu, ki se nanaša na ukrepa S35 in REJ, zavrnil. Zoper navedeno prvostopno odločbo tožnik tožbe ni vložil. Tako je navedena odločba, s katero je bilo odločeno o prekinitvi zaveze za SKOP - S35 in REJ, postala pravnomočna in izvršljiva. Pravnomočna je tako postala odločitev, da se obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepa SKOP prekine. Pritožbeni organ ugotavlja, da tožnik v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, ki je predmet tega pritožbenega postopka, navaja razloge in dokazila, s katerimi izpodbija pravilnost in zakonitost odločbe št. 321-22-60668-2006-25 z dne 28. 12. 2006, ki pa je postala pravnomočna in izvršljiva. Če je tožnik želel dokazovati nepravilnost odločbe z dne 28. 12. 2006, bi to moral storiti že v roku za tožbo zoper navedeno odločbo. Vse pritožbene navedbe in dokazila, ki se nanašajo na izobraževanje SKOP, so v pritožbenem postopku zoper predmetno izpodbijano odločbo tako brezpredmetne. Predmet tega postopka je namreč vračilo sredstev zaradi predčasne prekinitve obveznosti izvajanja kmetijsko okoljskih ukrepov. Tako mora tožnik v skladu s 73. členom Uredbe 796/2004/ES vrniti izplačano podporo za ukrepa SKOP - S35 in REJ za leti 2004 in 2005. Plačila za ukrep KZO v letih 2004 in 2005 pa ni bilo mogoče uveljavljati samostojno, ampak zgolj samo skupaj z ukrepoma S35 in REJ. Ker je bilo ugotovljeno, da so bila sredstva za ta ukrepa za leti 2004 in 2005 dodeljena neupravičeno, mora tožnik vrniti tudi sorazmeren del sredstev, prejetih za ukrep KZO za leti 2004 in 2005. Tožnik v tožbi navaja, da se z ugotovitvami in zaključki upravnega organ ne more strinjati, v postopku je bilo namreč napačno ugotovljeno, da ni izpolnil svoje obveznosti izobraževanja, kar je ena izmed splošnih zahtev ukrepov SKOP. Uredba PRP določa, da je moral zahtevo v zvezi z izobraževanjem v obsegu najmanj 7 ur, glede na dejstvo, da je v program SKOP s podpisom pogodbe vstopil v letu 2004, izpolniti v letu 2006 - torej do 31. 12. 2006. Tako je v celoti izpolnil zahteve iz devetindvajsetega odstavka 13. člena Uredbe PRP, saj je imel v letu 2006 izobraževanja opravljena v zadostnem obsegu, in sicer v skupnem obsegu 11 ur. Meni, da zaradi napačne odločitve upravnega organa o opravljenih urah izobraževanja ne more biti sankcioniran še z zahtevo po vračilu vseh prejetih plačil za izvajanje SKOP programa. Pri tem je najpomembnejše dejstvo, da je svoje petletne obveznosti v celoti izpolnil. Nezakonita odločba SKOP 2006 je postala podlaga za odločbo, ki jo izpodbija s to tožbo. Napačne odločitve upravnega organa je v svojem pravnem mnenju potrdil tudi Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Upravni organ pa je tudi bistveno kršil pravila upravnega postopka, saj tožniku, kot stranki postopka, pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo. Kolikor bi mu ta možnost bila dana, bi imel možnost pojasniti, da se zaveda svojih dolžnosti in da bo vse zahteve v zvezi z izobraževanjem opravil v letu 2006. Trdi, da je zaradi napačne uporabe določb v zvezi z izobraževanjem prišlo do napačne ugotovitve dejanskega stanja in posledično neutemeljene uporabe določb o kršitvah in sankcijah, zato je izpodbijana odločba nezakonita. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in s svojo odločitvijo potrdi očitane kršitve upravnih organov ter ugotovi, da tožnik ni predčasno prenehal z izvajanjem ukrepov SKOP - S35, REJ in KZO. Sodišču predlaga, da ugotovi, da je tožnik izpolnil vse zahteve Uredbe PRP v zvezi z izobraževanjem in da je upravičen do sredstev iz naslova ukrepov SKOP - S35, REJ in KZO in tudi do nadaljnjega izvajanja navedenih ukrepov SKOP ter da se mu vrnejo neupravičeno zahtevana in že vrnjena sredstva v višini 2.781,12 EUR. Kot dokaz predlaga tudi svoje zaslišanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne iz razlogov, navedenih v odločbah prvostopnega in drugostopnega organa. Stališče obeh upravnih organov glede vezanosti na pravnomočne upravne odločbe je Upravno sodišče RS že večkrat potrdilo.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na vračilo sredstev, ki so bila tožniku izplačana za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov v letih sledenja 2006/2005/2004, na podlagi ugotovitve, da je tožnik predčasno prekinil izvajanje navedene obveznosti.

V zadevi ni sporno, da je tožnik ob vložitvi vloge za kmetijske subvencije v letu 2004 prevzel obveznost izvajanja ukrepov SKOP ter se s tem zavezal, da bo navedene ukrepe izvajal ves čas trajanja petletne obveznosti. Iz podatkov spisa pa je razvidno, da je bilo z odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 321-22-60668-2006-25 z dne 28. 12. 2006 ugotovljeno, da je tožnik kršil pogoje, ki so določeni v Programu razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006, pri čemer se je kršitev nanašala na celotni ukrep SKOP. Ker je bila kršitev pravnomočno ugotovljena že tudi v predhodnem letu 2005, je Agencija zahtevek za ukrepe SKOP v celoti zavrnila ter obveznost nadaljnjega izvajanja ukrepov prekinila. Ugotovljena kršitev se je nanašala na obveznost izobraževanja v skladu z Uredbo o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja RS 2004-2006 za leto 2006. Navedena odločba je postala pravnomočna, saj drugostopni organ z odločbo št. 33100-308/2007 z dne 27. 8. 2007 pritožbi takratnega nosilca kmetijskega gospodarstva A.A. v tem delu ni ugodil, tožba v upravnem sporu zoper to odločbo pa ni bila vložena. Dejstvu, da je odločba Agencije z dne 28. 12. 2006, s katero je bila ugotovljena kršitev ter je bilo prekinjeno nadaljnje izvajanje ukrepov SKOP, pravnomočna, tožnik v tožbi ne ugovarja. Na pravnomočne odločbe pa so tako upravni organi kot tudi sodišče vezani, zato je prvostopni organ tudi po presoji sodišča utemeljeno odločil, da je tožnik dolžan vrniti prejeta sredstva. Po povedanem sodišče v tem postopku ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na ugotovljeno kršitev v zvezi z obveznostjo oprave izobraževalnih programov, saj bi tovrstne ugovore tožnik lahko uspešno uveljavljal le v tožbi zoper odločbo Agencije z dne 28. 12. 2006, česar pa ni storil. Ker drugih vsebinskih ugovorov, ki bi lahko bili relevantni v zvezi s presojo izpodbijane odločbe, tožnik v tožbi ne navaja, je sodišče kot neutemeljen zavrnilo tudi njegov ugovor glede kršitev pravil postopka, saj tožnik ne zatrjuje, da je bila višina obveznosti napačno določena. Iz istega razloga sodišče zavrača tudi dokazni predlog za zaslišanje tožnika, saj glede na tožbene navedbe tudi izvedba tega dokaza ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve v zadevi.

Po vsem navedenem je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba zakonita, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).