Jedro

Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženi upnik dolžan plačati 7.500,50 EUR odškodnine za škodo, ki ji je nastala zato, ker je vztrajal pri rubežu premičnin, čeprav je izkazala, da so njena last in ne last dolžnika, njenega bivšega partnerja.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da bi toženec kot upnik odškodninsko odgovarjal tožnici le, če bi v izvršilnem postopku ravnal protipravno ali v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, kaj takega pa tožnica ni izkazala.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženi upnik dolžan plačati 7.500,50 EUR odškodnine za škodo, ki ji je nastala zato, ker je vztrajal pri rubežu premičnin, čeprav je izkazala, da so njena last in ne last dolžnika, njenega bivšega partnerja.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da bi toženec kot upnik odškodninsko odgovarjal tožnici le, če bi v izvršilnem postopku ravnal protipravno ali v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, kaj takega pa tožnica ni izkazala.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Razlogom sodišča prve stopnje je dodalo, da je tožnica pod opr. št. P 37/2017 res vložila tožbo na nedopustnost izvršbe iz z njo uspela, da pa to še ne pomeni, da je bilo ravnanje upnika v izvršilnem postopku protipravno. V času rubeža je bil v teku tudi pravdni postopek P 6/2017, v katerem je toženec kot upnik zoper tožnico in A. A. vložil tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je nepremičnina, v kateri se je opravljal rubež, skupno premoženje. V tej pravdi je toženec uspel dokazati, da si bivša zunajzakonska partnerja še nista razdelila skupnega premoženja. Iz sporazumov, ki jih je predložila tožnica ob rubežu, je tako izhajala le verjetnost, da so premičnine res njene. Toženec zato le s tem, ko je zaradi dvomov v verodostojnost sporazumov vztrajal pri izvršbi in je nasprotoval tožničinemu ugovoru tretjega, ni ravnal protipravno.

4. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče zoper sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede vprašanj:

1. Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišč nižjih stopenj, da je toženec deloval pošteno v izvršilnem postopku oziroma, da ni zlorabil svoje pravice, ko je izvršitelju ukazal rubež premičnin v lasti predlagateljice?

2. Ali je višje sodišče s tem, ko je opredelilo ravnanje toženca kot pošteno, nedopustno poseglo v lastninsko pravico predlagateljice?

3. Ali je višje sodišče kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe s tem, ko ni obrazložilo, zakaj informacije in dokazi, posredovani s strani predlagateljice, ne utemeljujejo zaključka o nedobrovernosti toženca?

4. Ali je bila predlagateljici kršena pravica do nepristranskega sojenja s tem, ko je na prvi stopnji o zadevi odločal sodnik Matjaž Kučič, na drugi stopnji pa višje sodišče te kršitve ni odpravilo?

5. Ali je bila predlagateljici kršena pravica do nepristranskega sojenja s tem, ko sta sodišči prve in druge stopnje odločili v nasprotju s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 882/2019 z dne 9. 10. 2019?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).