Jedro

Upnik lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe za ureditev razmerij po 114. členu ZNP le v povezavi s predlogom za začetek postopka za ureditev razmerij med solastniki po 112. členu ZNP, ne pa kot samostojen predlog.

Ker vrednosti spornega predmeta ni mogoče določiti, bi bilo treba kot najbolj primerno vrednost upoštevati vrednost 4.000,00 EUR.

Če o predlogu odloča sodnik drugega oddelka istega stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ne gre za kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi tako, da se sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se odmerjeni stroški postopka zavarovanja znižajo za 105,42 EUR, v preostanku pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki in izpodbijanem, a nespremenjenem delu II. točke izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnice: „1. Da se razveljavi pogodba o upravljanju, sklenjena z dne 15. 11. 2007 in se etažnim lastnikom stavbe na naslovu K. cesta 2, T., omogoči sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih po določilih 116., 118. člena SZ-1 ter 119. člena ZPZ, z zakonskimi določili 32. in 33. člena, ter v skladu z določili 41. člena - 44. člena SZ-1, in sklenemo pogodbo o upravljanju upravniških storitev v skladu z določili 3. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb.

2. Da se nasprotni stranki takoj odvzamejo vse pravice za zastopanje etažnih lastnikov pred sodiščih za vse začete in končane sodne postopke in postopke, ki še niso pravnomočno končani, ter pooblastila za urejanje storitev z zunanjimi dobavitelji.

3. Da nasprotna stranka z dnem izdaje začasne odredbe do nadaljnjega nima pravice dostopa in razpolage z denarnimi sredstvi iz naslova rezervnega sklada stavbe K. cesta 2, T. 4. Da je nasprotna stranka dolžna odpreti poseben transakcijski račun, na katerega se prenesejo vsa denarna sredstva iz rezervnega sklada za stavbo na naslovu K. cesta 2, T. in o tem obvestiti sodišče ter etažne lastnike.

5. Da je nasprotna stranka kot sedanji upravnik dolžna uradno obvestiti etažne lastnike o vsebini začasne odredbe z objavo v zaprti oglasni deski stavbe K. cesta 2, T. 6. Da sodišče v nepravdnem postopku izda sklep v skladu z določili 114. in 115. člena ZNP in za začasnega upravnika imenuje predlagateljico - etažno lastnico A. A., katera bo z vsemi pooblastili, do dne, ko etažni lastniki sklenejo pogodbo o medsebojnih razmerjih in določijo upravnika stavbe, opravlja delo upravnika - koordinatorja, med etažnimi lastniki in zunanjimi pravnimi, oziroma fizičnimi osebami.

7. Da pritožba nasprotne stranke ne zadrži izvršitev določil začasne odredbe.

8. Predlagateljica zahteva (35. člen ZNP), da ji nasprotna stranka povrne vse nastale stroške v nepravdnem postopku, ker jih je povzročila po svoji krivdi.“ (I. točka izreka). Odločilo je še, da je upnica dolžna dolžniku plačati stroške postopka zavarovanja v znesku 254,98 EUR (II. točka izreka).

2. Zoper sklep pravočasno vlaga pritožbo upnica in predlaga celotno razveljavitev vsebine izpodbijanega sklepa ter zahteva, da sodišče razveljavi celoten postopek Z 7/2014, naloži vsaki stranki v tem postopku naj poravna svoje stroške ter da naj se upošteva prvotni predlog predlagateljice - upnice za izdajo začasne odredbe za nepravdni postopek z dne 18. 3. 2014. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. V 272. členu ZIZ je določeno, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, poleg tega pa še eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode ter da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve se uporabljata še tretji in četrti odstavek 270. člena ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je predlog upnice za izdajo začasne odredbe zavrnilo na podlagi ugotovitve, da med upnico in dolžnikom ne poteka noben nepravdni postopek za ureditev razmerij, zato je za odločitev o obravnavani zadevi uporabilo določbo 272. člena ZIZ, ki določa pogoje za začasno odredbo, ki pa jih upnica ni izkazala. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Upnica se v pritožbi zavzema za izdajo začasne odredbe o ureditvi razmerij na podlagi 12. poglavja Zakona o nepravdnem postopku - ZNP (postopek za ureditev razmerij med solastniki). Vendar pa je po 114. členu ZNP mogoča izdaja začasne odredbe o ureditvi razmerij med solastniki le v samem postopku za ureditev razmerij med solastniki, ne pa samostojno, kot je to v predlogu z dne 18. 3. 2014 predlagala upnica. Upnica protispisno zatrjuje, da je sprožila nepravdni postopek za ureditev razmerij med solastniki, saj iz predloga z dne 18. 3. 2014 jasno izhaja, da upnica predlaga zgolj izdajo začasne odredbe o ureditvi razmerij, kar tudi utemeljuje s trditvami o tem, da to zahtevajo okoliščine primera, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda ali očitna krivica za posamezne lastnike, solastnike oziroma uporabnike, takega predloga pa ni mogoče šteti kot predloga v smislu 112. člena ZNP, torej predloga za začetek nepravdnega postopka za ureditev razmerij med solastniki. Ob tem višje sodišče še pripominja, da nasprotna stranka v predlogu, ki ga je vložila upnica, niti ni solastnik, temveč upravnik.

7. Glede na to, da samostojne začasne odredbe v nepravdnem postopku za ureditev razmerij med solastniki ni mogoče vložiti, je sodišče prve stopnje pravilno prepoznalo predlog dolžnice kot predlog za izdajo začasne odredbe, za katerega se uporabljajo določbe ZIZ. Upnica ni verjetno izkazala pogojev za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve 272. členu ZIZ (temu upnica v pritožbi tudi ne nasprotuje), zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se njen predlog zavrne. Upnica se smiselno zavzema za obravnavanje predloga z dne 18. 3. 2014 kot predloga za izdajo začasne odredbe po 114. členu ZNP, kar pa, kot je bilo že pojasnjeno, zunaj že sproženega nepravdnega postopka za ureditev razmerij med solastniki ni mogoče. Upnica lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe za ureditev razmerij po 114. členu ZNP le v povezavi s predlogom za začetek postopka za ureditev razmerij med solastniki po 112. členu ZNP, takega predloga pa ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni vložila. Drugačne pritožbene navedbe so torej neutemeljene.

8. Za odločitev v zadevi je pravno nepomembna pritožbena trditev upnice, da je sodišče nikoli ni obvestilo o tem, da se njen predlog obravnava po določbah ZIZ, ob tem pa je treba dodati, da že iz plačilnega naloga za plačilo sodne takse za predlog z dne 18. 3. 2014 izhaja, da se zadeva vodi pod št. Z 7/2014, torej da gre za postopek zavarovanja po ZIZ, ter, da bo sodišče v tem postopku uporabljalo ZIZ (in ne ZNP). Očitki o tem, da je sodišče upnico zavedlo, torej niso utemeljeni.

9. Do navedb v zvezi s pomanjkanjem aktivne in pasivne legitimacije se višje sodišče ne opredeljuje, saj se vprašanje aktivne in pasivne legitimacije pri izdaji izpodbijanega sklepa sploh ni zastavljalo. Pritožbene navedbe v zvezi z očitanimi nepravilnostmi glede sklenitve oziroma podpisa pogodbe o upravljanju in v zvezi s podjetjem S. d. o. o. na odločitev o pritožbi ne morejo vplivati, saj se v postopku izdaje začasne odredbe presoja zgolj izpolnjevanje pogojev za njeno izdajo in ne vsebinska utemeljenost terjatve, zato se višje sodišče do njih ne opredeljuje.

10. Pritožbena trditev, da je sodišče izreklo sklep z zvijačo, je nerazumljiva, saj upnica ne pojasni, za kakšno zvijačo naj bi šlo. Neutemeljen pa je njen očitek, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj predloga upnice ni obravnavalo v nepravdnem postopku, saj je sodišče prve stopnje v razlogih svoje odločitve navedlo, da tega ni storilo zato, ker ni v teku nobenega postopka za ureditev razmerij med solastniki po ZNP. Prav tako tudi ni podana očitana absolutna bistvena kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je o predlogu odločalo stvarno in krajevno pristojno sodišče (Okrajno sodišče v Trbovljah). Tudi v kolikor bi o predlogu upnice odločal sodnik drugega oddelka istega sodišča (v kolikor bi bili oddelki na sodišču oblikovani) to ne bi pomenilo kršitve 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ.

11. Upnica sodišču očita nezakonito in nedopustno ravnanje, ker ni sprejelo njenega predloga za nepravdni postopek oziroma da s sklepom ni zavrglo predloga v primeru, da ni pristojno. Kot je bilo že pojasnjeno, je sodišče prve stopnje glede na to, da postopek za ureditev razmerij med solastniki ni v teku, pravilno presojalo predlog upnice po ZIZ, zavrnitev tega njenega predloga pa ne pomeni, da ne more ponovno vložiti predloga za izdajo začasne odredbe v sproženem nepravdnem postopku, zaradi česar ji z odločitvijo v izpodbijanem sklepu ni kršena pravica do sodnega varstva. Upnica v pritožbi smiselno navaja tudi, da ji je bila kršena pravica do izjave, vendar pa višje sodišče takšne kršitve pri vodenju postopka ni ugotovilo, saj je bil dolžnici vročen odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe, na katerega je celo odgovorila, prav tako pa je imela na naroku 30. 6. 2014 možnost na zapisnik podati svoje trditve, to pa je tudi storila. Pritožbeni očitek o pristranskem vodenju postopka, ki ga pritožnica utemeljuje z navedbo sodišča v 7. točki obrazložitve, da bi dolžnik utrpel z izdajo začasne odredbe, če bi se ta izkazala za neutemeljeno, hujše neugodne posledice kot upnica zaradi njene neizdaje, ni utemeljena. Eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ je namreč tudi, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Upnica v svojem predlogu sploh ni podala trditev v zvezi z neugodnimi posledicami, ki bi jih utrpel dolžnik, zato ni dokazala, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale njej. Ob dejstvu, da upnica ni izkazala verjetnega obstoja terjatve, kar je bil primarni razlog za zavrnitev njenega predloga za izdajo začasne odredbe, zgolj navedba sodišča prve stopnje, da bi dolžnik z izdajo začasne odredbe utrpel hujše neugodne posledice od tistih, ki jih brez izdaje začasne odredbe nastale upnici, ne pomeni kršitve načela nepristranskosti v postopku.

12. Druge pritožbene navedbe upnice glede odločitve o zavrnitvi predloga za zavarovanje z začasno odredbo so nerazumljive. Nerazumljivih pritožbenih razlogov pritožbenemu sodišču ni treba oziroma jih celo ne sme obravnavati (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 151/2004 z dne 26. 6. 2005), iskati smisel nerazumljivih razlogov (lahko) namreč pomeni dajati tem razlogom smisel, s tem pa pomen, ki ga prej niso imeli. Če bi sodišče to storilo, bi prekoračilo svoja pooblastila, hkrati pa drugo stranko prikrajšalo za kontradiktorno obravnavanje, saj se o pomenu, ki ga nerazumljivi razlogi prej niso imeli, ne bi mogla izjaviti. Upnica ima sicer kot stranka postopka pravico do vsebinsko polnega dialoga sodišča, vendar mora tak dialog omogočiti tudi ona sama - z razumljivimi, jasnimi in določnimi navedbami oziroma razlogi.

13. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na stroške postopka, saj je sodišče prve stopnje vrednost spora določilo v višini 10.000,00 EUR in izračunalo nagrado pooblaščenki dolžnika glede na tako določeno vrednost spornega predmeta. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je vrednost spora sodišče določilo na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT po prostem preudarku, višje sodišče pa glede na okoliščine primera ugotavlja, da bi moralo uporabiti drugi odstavek 22. člena ZOdvT in kot najbolj primerno vrednost predmeta upoštevati vrednost 4.000,00 EUR, saj vrednosti predmeta spora ni mogoče določiti. Neutemeljeno je dolžničino zavzemanje za določitev vrednosti spora v višini 0,00 EUR, saj glede na vse okoliščine primera ni razlogov za znižanje ugotovljene vrednosti spornega predmeta pod 4.000,00 EUR, niti dokazno podprtih razlogov za tako znižanje upnica ne zatrjuje.

14. Stroške dolžnika je glede na ugotovitev višjega sodišča o nižji vrednosti spornega predmeta treba odmeriti glede na vrednost 4.000,00 EUR. Nagradi za postopek po tar. št. 3461 ZOdvT in za narok po tar. št. 3467 ZOdvT tako znašata vsaka po 53,10 EUR (177 x 0,3). Materialne stroške je sodišče prve stopnje po tar. št. 6002 ZOdvT pravilno odmerilo v višini 20,00 EUR, glede na to, da je bila nagrada odmerjena od nižje vrednosti spornega predmeta, pa je dolžnik upravičen tudi do nižjega zneska 22 % DDV. Skupni stroški postopka dolžnika torej znašajo 149,56 EUR, zaradi česar je višje sodišče izpodbijani sklep v II. točki spremenilo tako, da je stroške, priznane dolžniku, znižalo za 105,42 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V presežku pritožba v zvezi s stroški postopka ni utemeljena, saj v postopku upnica s predlogom ni uspela, zato je dolžna povrniti nastale in v prejšnji točki opredeljene stroške dolžniku (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter peti odstavek 38. člena ZIZ).

15. Do pritožbenih navedb v zvezi z odmero sodne takse se višje sodišče ne opredeljuje, ker gre za nedopustne pritožbene novote. Dolžnica jih namreč prvič podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v ugovoru zoper plačilni nalog (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Ker razen v delu, ki se nanaša na stroške postopka nad 149,56 EUR, pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v preostanku zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka in preostalem delu II. točke izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).