Jedro

Utemeljen sum izhaja iz obsodilne sodbe prvostopenjskega sodišča, potrjene s sodbo pritožbenega sodišča, kar pomeni, da je utemeljen sum prešel že v gotovost.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. S sodbo Okrožnega sodišča v Celju z dne 9. 10. 2015, opr. št. III K 49827/2013 je bil obtoženi M. P. spoznan za krivega kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izrečena mu je bila kazen šest let zapora in stranska denarna kazen 4.000 EUR. Po prvem odstavku 56. člena KZ-1 mu je sodišče vštelo v izrečeno kazen čas, prestan v pridržanju in priporu od 14. 10. 2013 od 21.30 ure dalje. Pritožbo obtoženčeve zagovornice je Višje sodišče na seji 25. 3. 2016 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper obtoženca je bil odrejen tudi pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Pritožbeno sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi tretjega odstavka 394. člena ZKP, ob preizkusu pripornega razloga presodilo, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti na strani obtoženca še vedno podan.

3. Zoper navedeni sklep se je pritožila obtoženčeva zagovornica in v pritožbi navaja, da je sklep kontradiktoren, saj navaja, da je obsodilna sodba pravnomočna ter da obsodilna sodba še ni pravnomočna. Sicer pa v nadaljevanju pritožbe izraža dvom v obstoj utemeljenega suma, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Meni namreč, da izvedeni dokazi na glavni obravnavi niso potrdili, da bi storil to kaznivo dejanje, obremenili ga namreč niso ne zaslišani soobtoženci, kakor tudi ne druge priče, razen lastnika lokala. Prav tako obtoženec ni izpolnil elementov, potrebnih za hudodelsko združbo kot kvalifikatorno okoliščino. Obtožencu tudi nikdar ni bila zasežena kakršnakoli prepovedana substanca - droga amfetamin, ne denar, ki naj bi izhajal iz kaznivega dejanja, najdene pa tudi niso bile DNK sledi. Prav tako ni izkazano, da bi hotel priti do denarja na hiter način.

B.

4. Trditev vložnice, da je izpodbijani sklep kontradiktoren ni utemeljen. Sodišče namreč v sklepu ugotavlja, da utemeljen sum izhaja iz pravnomočne obtožnice in je kasneje utrjen še z nepravnomočno sodbo. Sicer pa pritožnica z izražanjem dvoma v obstoj utemeljenega suma ne more uspeti, saj kot je bilo že pojasnjeno, tak sum izhaja iz sodbe prvostopenjskega sodišča, potrjene s sodbo pritožbenega sodišča, kar pomeni, da je utemeljen sum prešel že v gotovost. Kršitve zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa vložnica z rednimi pravnimi sredstvi ne more več izpodbijati.

5. Prav tako pa ni utemeljena tudi njena trditev, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti ni več podan. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče presodilo, da na nevarnost ponavljanja kaže teža in način storitve kaznivega dejanja. Obtoženec je namreč deloval v hudodelski združbi in imel pomembnejšo vlogo pri opravljanju prevozov večjih količin prepovedane droge, na subjektivni strani pa je izpostavilo daljše časovno obdobje, torej vztrajnost, ki jo je izkazal pri izvrševanju kaznivega dejanja in skupno količino več kot 11 kg prepeljane prepovedane droge. Presodilo je tudi, da obtožencu očitno pokojnina v znesku 900 EUR in zaslužek s priložnostnimi deli ni zadoščalo za življenje in je hotel priti do hitrejšega zaslužka. To pa so okoliščine, ki tudi po presoji Vrhovnega sodišča, kažejo na nevarnost ponavljanja kaznivih dejanj, pri čemer presoje pritožbenega sodišča o obstoju pripornega razloga vložničino izražanje dvoma v tako odločitev ne more omajati.

6. Vsekakor pa je podano tudi sorazmerje med posegom v obtoženčevo svobodo na eni strani ter med težo obravnavanega kaznivega dejanja ob izrečeni kazni šest let zapora ter stopnjo nevarnosti ponavljanja na drugi.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.