Jedro

Če tožnik ne izkaže, da je izpolnil predpostavke iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1 glede organa, kateremu je zadeva odstopljena v pristojno reševanje, se tožba zaradi molka organa na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže kot prezgodnja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo zaradi molka tožene stranke v zvezi s pritožbo, ki jo je tožnica vložila zaradi molka prvostopenjskega upravnega organa glede zahtevka za denacionalizacijo nepremičnin.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi molka organa, predpisani v 28. členu ZUS-1, saj tožnica odločitve o zadevi ni urgirala (z zahtevo za odločitev in nadaljnjo zahtevo) pri organu, ki po tem, ko mu je bila odstopljena, zadevo rešuje, to je pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, torej je tožba vložena prezgodaj.

3. Tožnica v pritožbi navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo oziroma se ni ustrezno opredelilo do vseh pravno odločilnih dejstev, to je, da je tožena stranka šele po prejemu tožbe zadevo odstopila v reševanje Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – MKGP, da to ni stvarno pristojno za reševanje zadeve, temveč je to tožena stranka; da je od vložitve zahteve za denacionalizacijo minilo že več kot 17 let, zato so izpolnjeni tudi pogoji za tožbo zaradi moka organa, določeni v tretjem odstavku 28. člena ZUS-1. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali so izpolnjeni pogoji za obravnavo tožbe, vložene zaradi molka organa, predpisani v 28. členu ZUS-1. Pri tem ni sporno, da je tožnica v zvezi z denacionalizacijskim zahtevkom na podlagi določbe drugega odstavka 218. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP/86, ki se na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen uporablja v postopkih denacionalizacije, najprej zaradi molka prvostopenjskega upravnega organa vložila pritožbo na Ministrstvo za okolje in prostor - MOP dne 12. 3. 2010 ter nato dne 21. 7. 2010 še novo zahtevo za izdajo akta v nadaljnjih sedmih dneh, z opozorilom, da bo sicer sprožila upravni spor zaradi molka organa. Po preteku tega roka pa je vložila tožbo. Tudi ni sporno, da je MOP potem, ko je spoznalo, da glede na določbe 57. člena ZDen ni pristojno za odločanje v tej zadevi, zadevo odstopilo v pristojno reševanje MKGP.

6. Tožbo zaradi molka organa je po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 dopustno vložiti, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh.

7. Po določbi četrtega odstavka 28. člena ZUS-1 ima stranka v primeru, če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe.

8. V obravnavani zadevi gre za situacijo iz četrtega odstavka 28. člena ZUS-1, saj je tožnica na podlagi drugega odstavka 218. člena ZUP/86 pri toženi stranki vložila pritožbo zaradi molka prvostopenjskega organa. V primeru molka obeh organov pa sme stranka po določbi četrtega odstavka 28. člena ZUS-1 sprožiti upravni spor, če izpolni glede pristojnega drugostopenjskega organa pogoje iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi tožnica ni izkazala, da je izpolnila te pogoje glede MKGP, kateremu je tožena stranka zadevo odstopila v pristojno reševanje, pritožba v upravnem sporu zoper MOP pa je brezpredmetna, saj se je to ministrstvo izreklo za nepristojno za obravnavanje te denacionalizacijske zadeve in jo je odstopilo v pristojno reševanje MKGP.

9. Pritožbo iz drugega odstavka 218. člena ZUP/86 mora stranka vložiti pri pristojnem drugostopenjskem upravnem organu, ki ga za postopke denacionalizacije določa 57. člen ZDen. Po določbi 25. člena ZUP/86 pa mora vsak organ po uradni dolžnosti med postopkom ves čas paziti na svojo stvarno in krajevno pristojnost. Če organ spozna, da ni pristojen za določeno upravno stvar, postopa tako, kot je predpisano v tretjem in četrtem odstavku 66. člena ZUP/86. Ta določa, da organ, ki dobi po pošti vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, pošlje to vlogo brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki.

10. Po določbi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno ali prezgodaj. Tožba zaradi molka organa je vložena prezgodaj, če je vložena pred iztekom sedemdnevnega roka po vložitvi naknadne zahteve za izdajo akta iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1 ali pa, če naknadna zahteva sploh ni bila vložena. Ker tožnica glede drugostopenjskega organa – MKGP, kateremu je bila zadeva odstopljena v pristojno reševanje, ni izkazala, da je izpolnila predpostavke iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1, je sodišče ravnalo pravilno in je njeno tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot prezgodnjo. Glede MOP, ki ne obravnava (več) te zadeve, pa tožnica ni izkazala pravovarstvenega interesa, saj si s tožbo in pritožbo v upravnem sporu zoper MOP svojega pravnega položaja ne more več izboljšati.

11. Pritožbeni ugovor, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pravilnosti odstopa, ni utemeljen. Upoštevaje določbe prvega in tretjega odstavka 222. člena ZUP/86 zoper odločitev organa o odstopu zadeve drugemu organu ni dovoljena posebna pritožba. Pravilnost takšnega ravnanja lahko stranka izpodbija s pravnimi sredstvi zoper odločbo oziroma zoper sklep, s katerim je odločeno o zadevi. To je v izpodbijani sodbi pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, ki se zato ni spuščalo v preizkus pravilnosti odstopa zadeve MKGP.

12. Ker je organ dolžan na stvarno pristojnost paziti ves čas postopka, okoliščina, da je do odstopa zadeve prišlo šele po vložitvi obravnavane tožbe, za odločitev v obravnavani zadevi pravno ni pomembna. Pritožbeni ugovor, da se sodišče prve stopnje do tega dejstva ni posebej opredelilo, zato ni utemeljen. Sodišče se je dolžno opredeliti le do okoliščin, ki so pravno pomembne za odločitev (primerna uporaba prvega odstavka 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

13. Tožnica se tudi neutemeljeno sklicuje na določbe tretjega odstavka 28. člena ZUS-1, ki določa, da sme po prejšnjem odstavku ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen.

14. V navedeni določbi ZUS-1 ureja tožbo zaradi molka organa v enostopenjskem upravnem postopku in tožbo zaradi neizdaje dokončnega upravnega akta v treh letih. Določbo o tožbi zaradi neizdaje dokončnega upravnega akta je treba razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu akti, s katerimi je upravni akt na podlagi rednih ali izrednih pravnih sredstev odpravljen ali razveljavljen, lahko izpodbijajo samo, če je bil z njimi postopek odločanja o zadevi končan. Če organ v treh letih od začetka postopka, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, ni izdal dokončnega upravnega akta v smislu drugega in tretjega odstavka 2. člena ZUS-1, to je takšnega, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, in zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev, lahko stranka po določbi tretjega odstavka 28. člena ZUS-1 vloži tožbo zaradi molka organa, zoper katerega odločbo ni pritožbe. V dvostopenjskem upravnem postopku, kakršen je tudi obravnavani primer, je to drugostopenjski organ, glede katerega pa mora stranka prav tako izkazati obstoj predpostavk za tožbo zaradi molka organa iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1. To je, da je pri njem vložila pritožbo in po preteku predpisanega roka novo zahtevo za odločitev v zadevi. Tega pa tožnica, glede organa, kateremu je bila zadeva odstopljena v pristojno reševanje, to je MKGP, ni izkazala.

15. Ker razlogi, zaradi katerih se sklep izpodbija, niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

16. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.