Jedro

Ker je tožnik dolgo vrsto let sporni 3-metrski pas uporabljal za odlaganja gnoja in kolov, tožena stranka na tem delu zemljišča nikoli ni posadila trte in ker tudi izpovedi zaslišanih prič, lastnikov sosednjih zemljišč, potrjujejo tožnikovo stališče, sodišči nižjih stopenj nista več podvomili v pravilnost s strani tožeče stranke predlagane pravne razlage, po kateri si je ta ob izročitvi zemljišč v last toženi stranki, v svoji lasti zadržala celotni 3-metrski pas. Razlogi izpodbijane sodbe so v tem pogledu izčrpni in tudi pojasnijo, zakaj ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da je bila v okviru navedenega 3-metrskega pasa dogovorjena le služnost v korist tožnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik lastnik vzhodnega dela parcele št. 3522/12 k.o... v širini 3 metre in v celotni dolžini te parcele ob parceli št. 3522/5 iste k.o. Odločilo je o vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja s takšno ugotovitvijo. Istočasno je tudi ugotovilo, da je tožeča stranka na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 23.1.1974 poleg dela parcele št. 3522/12 k.o... kupila tudi parcelo št. 3523/7 ter del parcele št. 3522/7 iste k.o., razen tistega dela, ki je v situacijski skici označen kot "dogovorjen dostop v širini 3 metrov". Tudi v tem obsegu je odločilo o vzpostavitvi zemljiškoknjižnega stanja. Presežek tožbenega zahtevka je zavrnilo. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje ali pa spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka in ugoditvijo zahtevku po nasprotni tožbi. Tako najemna pogodba z dne 31.10.1972 kot tudi kupoprodajna pogodba z dne 23.1.1974 vsebujeta sicer določbo, da si je tožnik ob izročitvi dela svoje parcele št. 3522/7 k.o... pridržal 3-metrski pas ob desni strani parcele, vendar razlaga kupoprodajne in najemne pogodbe ne dopušča sklepanja, da si je na navedenem pasu pridržal lastninsko pravico. Zato je bila parcelacija, opravljena po sklenjeni najemni pogodbi, izvedena tako, da je tudi sporni 3-metrski pas ostal v okviru kupljenega zemljišča (parcela št. 3522/12). Nasprotno sklepanje sodišč prve in druge stopnje je nelogično, nasprotuje listinam v spisu in je tudi v medsebojnem nasprotju. Če bi sporni 3-metrski pas res ostal v tožnikovi lasti, bi to bilo v najemni in kupoprodajni pogodbi jasno in določno zapisano. Dogovorjena je bila le služnostna pot, v korist dobrih sosedskih odnosov pa je tožena stranka tožniku uporabo te poti tudi dopuščala. Posebej to obvelja za 3-metrski pas ob parceli št. 3523/7. Navedeno zemljišče je gozd, stranki pa sta se dogovorili, da je predmet prodaje ves gozd, torej celotna parcela št. 3523/7 k.o... Dogovor o pridržku 3-metrskega pasu se nanaša le na navedeni pas ob parceli št. 3522/12. Tožena stranka je za ureditev poti neposredno z javne ceste kupila del zemljišča soseda K.. Tega zemljišča ne bi kupila, če bi vmes ostal 3-metrski pas v lasti tožnika. Nerazumljivo je tudi, kako je lahko sodišče prve stopnje izpovedi prič, ko je prvič sodilo o stvari, ocenilo povsem drugače, kot jih je ocenilo, ko je o stvari sodilo drugič.

Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Razlaga III. točke najemne pogodbe, sklenjene med pravdnimi strankami dne 31.10.1972 ter kupoprodajne pogodbe z dne 23.1.1974, je sicer pravne narave, vendar je tesno povezana z dejanskimi ugotovitvami. Te pa so po obširno izvedenem dokaznem postopku take, da sta sodišči druge in prve stopnje v celoti poklonili vero tožniku, ki je izpovedal, da si je sporni 3-metrski pas - tako tisti, ki poteka ob parceli št. 3522/12, kot tudi tisti, ki poteka ob parceli št. 3523/7 k.o... - ob prodaji zemljišča toženi stranki zadržal v lasti. V tem obsegu je izpodbijana sodba v svojih razlogih posebej poudarila okoliščino, da je tožnik dolgo vrsto let sporni 3-metrski pas uporabljal za odlaganja gnoja in kolov, da pa tožena stranka na tem delu zemljišča nikoli ni posadila trte. Ker tudi izpovedi zaslišanih prič, lastnikov sosednjih zemljišč, potrjujejo tožnikovo stališče, sodišči nižjih stopenj nista več podvomili v pravilnost s strani tožeče stranke predlagane pravne razlage, po kateri si je ta ob izročitvi zemljišč v last toženi stranki, v svoji lasti zadržala celotni 3-metrski pas. Razlogi izpodbijane sodbe so v tem pogledu izčrpni in tudi pojasnijo, zakaj ni mogoče sprejeti stališča tožene stranke, da je bila v okviru navedenega 3-metrskega pasa dogovorjena le služnost v korist tožnika. Pojasnjeno je tudi, zakaj je prišlo do drugačne geometrske odmere, ki je volji pravdnih strank ob sklepanju najemne pogodbe in kupoprodajne pogodbe nasprotovala. Revizijska teza, po kateri naj bi razlogi izpodbijane sodbe nasprotovali sami sebi in bili celo v nasprotju z izvedenimi dokazi, torej ne obvelja. Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP v izpodbijani sodbi ni.

Revizijsko sodišče ocenjuje revizijske navedbe kot poskus izpodbijanja dejanskih ugotovitev, kar pa na revizijski stopnji po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP ni dopustno. To posebej obvelja tudi glede delne zavrnitve tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi: izpodbijana sodba je namreč ocenila tudi dejanske ugotovitve, ki se nanašajo na lastnino na 3-metrskem pasu ob parceli št. 3523/7 in sicer v povezavi s kasnejšim nakupom zemljišča od soseda K.. Pri tem je dokazna ocena bila sprejeta tudi po ogledu na kraju samem.

Izpodbijani sodbi tako ni mogoče očitati nepravilnosti, niti napak, na katere je revizijsko sodišče dolžno po določbi 386. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba revizijo zavrniti (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 166., 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka sama trpi stroške svoje revizije, ker z njo ni uspela, tožeča pa stroške odgovora zanjo, ker z navedbami v njem k odločitvi ni prispevala.