Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vložitev ovadbe sodi v fazo predkazenskega postopka, presojo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ob vložitvi ovadbe opravi ovaditelj - v obravnavanem primeru torej nasprotni udeleženec sam. Zato zgolj dejstvo, da je podal kazenske ovadbe v zvezi z delom Okrajnega sodišča v Mariboru, Okrožnega sodišča v Mariboru ter Višjega sodišča v Mariboru, še ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Drugačna razlaga bi namreč omogočila izigravanje tega instituta.
Prav tako pristojno sodišče v postopku za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo ne bo odločalo o obstoju očitanih kaznivih dejanj oziroma o pravilnosti in zakonitosti sodniških odločitev v njegovih drugih zadevah. Nezadovoljstvo nasprotnega udeleženca z izidom drugih postopkov pred pristojnim sodiščem pa ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.
Predlog se zavrne.
1. Okrajno sodišče v Mariboru je po uradni dolžnosti začelo postopek za postavitev nasprotnega udeleženca (odrasle osebe) pod skrbništvo.
2. Nasprotni udeleženec je podal predlog za prenos pristojnosti, saj dvomi v nepristranskost pristojnega sodišča. Navaja, da bo treba v tej zadevi za popolno ugotovitev dejanskega stanja ugotoviti, ali so njegove pritožbe in prijave (ovadbe) utemeljene in ali so sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru, Okrožnega sodišča v Mariboru ter Višjega sodišča v Mariboru pri vodenju postopkov in odločanju ravnali zakonito in nepristransko. Ker bo predmet presoje tudi pravilnost in strokovnost ravnanj sodnikov pristojnega sodišča, meni, da bi lahko sodniki tega sodišča v ospredje postavili sodelavce ter odločili v njihovo korist. 3. Predlog ni utemeljen.
4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med „druge tehtne razloge“ spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Poudariti je treba, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato se razlogi zanjo presojajo restriktivno.
5. Kazenska ovadba je obvestilo (naznanilo) pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti (145. do 147. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)). Vložitev ovadbe sodi v fazo predkazenskega postopka, presojo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ob vložitvi ovadbe opravi ovaditelj – v obravnavanem primeru torej nasprotni udeleženec sam. Zato zgolj dejstvo, da je podal kazenske ovadbe v zvezi z delom Okrajnega sodišča v Mariboru, Okrožnega sodišča v Mariboru ter Višjega sodišča v Mariboru, še ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Drugačna razlaga bi namreč omogočila izigravanje tega instituta.1
6. Prav tako pristojno sodišče v postopku za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo ne bo odločalo o obstoju očitanih kaznivih dejanj oziroma o pravilnosti in zakonitosti sodniških odločitev v njegovih drugih zadevah. Nezadovoljstvo nasprotnega udeleženca z izidom drugih postopkov pred pristojnim sodiščem pa ne predstavlja „drugih tehtnih razlogov“ v smislu 67. člena ZPP.2
7. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej zadevi zavrnilo.
8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Enako npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 87/2014 z dne 18. 9. 2014, I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012 in I R 4/2011 z dne 24. 2. 2011. 2 Enako sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 136/2020 z dne 25. 9. 2020, I R 116/2020 z dne 31. 7. 2020 in I R 20/2020 z dne 27. 2. 2020.