Jedro

S SP se je toženka zavezala jamčiti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu (tožnici) zaradi nenadnega, presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici in ki ima med drugim za posledico tudi škodo na stvareh. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem toženke, da najemnika ni mogoče šteti za tretjo osebo. S tem, ko je tožnica sporno stanovanje oddala v najem, v smislu SP ni postala tretja oseba, to pa ni postal niti najemnik. Najemnik stanovanje uporablja zato, ker mu ga je tožnica oddala v najem. S sklenitvijo najemne pogodbe pa ni postal lastnik. Le če bi se to zgodilo, bi bilo najemnika mogoče šteti za tretjega v smislu 1. točke 1. člena SP.

Najemnik ima v razmerju do zavarovalnice z vidika SP enak položaj, kot zavarovanec sam; da se šteje, slikovito povedano, za „podaljšano roko lastnika stanovanja“, torej za zavarovanca samega.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek proti toženki, da mora tožnici plačati 707,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 8. 10. 2019 dalje in ji povrniti njene pravdne stroške (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da mora tožnica toženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 40,20 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. V obrazložitvi je povzelo navedbe tožnice, da je upravnica večstanovanjske hiše Ulica ..., istočasno pa tudi lastnica stanovanja št. 13 v tej hiši. To stanovanje je z najemno pogodbo 28. 3. 2017 oddala v najem P. P., ki od takrat dalje v tem stanovanju stanuje skupaj s P. Š. Dne 2. 10. 2018 je v stanovanju počila cev centralnega ogrevanja in prišlo je do puščanja ventila na radiatorju. To je povzročilo poplavo v stanovanju, kar je imelo za posledico nastanek škode na opremi najemnika v vtoževani višini. To škodo je tožnica najemniku 8. 10. 2019 v celoti povrnila. Pri toženki ima tožnica na podlagi police št. 0000 sklenjeno zavarovanje odgovornosti po Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti PG-odg/12-1 (v nadaljevanju SP). Povrnitve škode pa ne zahteva kot upravnik, pač pa kot lastnica stanovanja. Ker je toženka neupravičeno zavrnila postavljeni zahtevek pred pravdo, je tožnici tudi odškodninsko odgovorna, saj je to storila neutemeljeno.

3. Sodišče je povzelo je tudi toženkino nasprotovanje tožbenemu zahtevku. Ta je navedla, da je tožnica vložila tožbeni zahtevek iz naslova zavarovanja odgovornosti, SP pa določajo, da zavarovalnica jamči za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih _tretje osebe_ uveljavljajo proti zavarovancu. Škoda pa ni nastala _tretji osebi_, pač pa tožnici, saj najemnika ni mogoče šteti za tretjo osebo. Poleg tega poplava ne predstavlja zavarovanega rizika iz naslova zavarovane odgovornosti, pač pa iz drugih premoženjskih zavarovanj.

4. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na 905. členi OZ. Presodilo je, da škodni dogodek ni zajet v pogodbenem razmerju med zavarovalnico in zavarovancem. Sledilo je stališču toženke, da zavarovalni primer ni nastal, ker ni izpolnjen pogoj iz 1. točke 1. člena SP. Ta določa, da toženka jamči za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih _tretje osebe_ uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz _dejavnosti, lastnosti_ in _pravnega razmerja_, navedenega v polici, in ki ima za posledico (1) telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe; (2) uničenje, poškodbo ali izginitev stvari. Ugotovilo je, da je v polici št. 0000 (priloga A19) navedeno, da se zavarovanje sklene _s kritjem za upravljanje in vzdrževanje stavb_. V obračunu premije št. 15 po polici št. OD0000 (A20) je v točki 1.1. izrecno navedeno, da gre _za zavarovanje splošne odgovornosti in sicer zavarovane po dejavnostih: stanovanjska dejavnost (upravljanje, vzdrževanje in podobno)_; v točki 1.1.1. odg1H21 pa še: Zavarovanje iz dejavnosti.

5. Sodišče je zavzelo stališče, da je po polici obveznost toženke, da jamči za škodo _tretjim osebam_ pogojena z ugotovitvijo, _da škoda izvira iz dejavnosti zavarovanca_. Odgovornosti iz lastnih razmerij pa polica ne krije. Po tej polici torej zavarovalnica ne odgovarja za škodo iz zavarovančevih lastninskih razmerij. Da bi bila toženka odgovorna, bi škodni dogodek moral izvirati iz dejavnosti, ki jo tožnica opravlja. Tožnica pa je izrecno navedla, da uveljavlja odgovornost toženke iz naslova lastninske pravice na stanovanju. Poleg tega je iz sporazuma o povrnitvi škode, 2. 10. 2019 sklenjenega med tožnico in najemnikom stanovanja (A18) razvidno, da je škodo, ki je najemniku nastala zaradi izliva vode, tožnica poravnala kot lastnica stanovanja.

**Pritožba tožnice**

6. Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe tako, da pritožbeno sodišče ugodi njenemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

7. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

**K odločitvi o pritožbi**

8. Pritožba ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

**Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti**

9. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi proti sodbi je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

10. S SP (A5) se je toženka zavezala jamčiti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih _tretje osebe_ uveljavljajo proti zavarovancu (tožnici) zaradi nenadnega, presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz _dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja,_ navedenega v polici in ki ima med drugim za posledico tudi škodo na stvareh (1. točka 1. člena SP). Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem toženke, da najemnika ni mogoče šteti za tretjo osebo. S tem, ko je tožnica sporno stanovanje oddala v najem, v smislu SP ni postala tretja oseba, to pa ni postal niti najemnik. Najemnik stanovanje uporablja zato, ker mu ga je tožnica oddala v najem. S sklenitvijo najemne pogodbe pa ni postal lastnik. Le če bi se to zgodilo, bi bilo najemnika mogoče šteti za _tretjega_ v smislu 1. točke 1. člena SP.

11. Najemniku je najemodajalec (tožnica) skladno s 529. členom OZ odgovoren za vse napake, ki ovirajo dogovorjeno ali običajno rabo. Če se med zakupom pokaže resnejša napaka, sme zakupnik (najemnik) odstopiti od najemne pogodbe (prvi odstavek 598. člena v zvezi s prvim odstavkom 597. člena OZ). Iz teh določil jasno izhaja, da ima najemnik v razmerju do zavarovalnice z vidika SP enak položaj, kot zavarovanec sam; da se šteje, slikovito povedano, za „podaljšano roko lastnika stanovanja“, torej za zavarovanca samega. Zato je zmotno stališče pritožnice, da je najemnika treba šteti za tretjo osebo (v smislu 1. točke 1. člena SP), ker ni naštet v drugem odstavku SP, kjer so navedeni tisti (delavci zavarovanca, vajenci, študentje...), ki se ne štejejo za tretje osebe. Najemnik, kot rečeno, upoštevajoč pravkar citirana določila OZ, ne more veljati za tretjo osebo v smislu SP. Tožnica torej zahteva povrnitev škode, ki je nastala na stvareh v njenem stanovanju, katerih lastnica ni tretja oseba v smislu SP, saj oddajanje lastnega stanovanja spada v interesno sfero tožnice.

12. Drži pritožbena navedba, da je tožnica zavarovala svojo odgovornost za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti tožeči stranki, zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka, ki izvira iz _dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja_, ki ima za posledico med drugim tudi poškodovanje stvari.

13. Sodišče prve stopnje je jasno in popolno pojasnilo, da vtoževano škodo tožnica ne utemeljuje kot da izvira iz _dejavnosti_. Z vprašanjem, ali izvira iz _lastnosti in pravnega razmerja_ pa se ni ukvarjalo. Vendar to za odločitev o pritožbi iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju, ni pomembno.

14. V prid stališču, da zavarovalna polica št. 0000 krije tudi škodo, ki izvira iz lastnosti in pravnega razmerja, se pritožnica sklicuje na obračun premije številka 15 (priloga A20), v katerem je kot ena izmed osnov za izračun premije pod zaporedno št. 1.1.10. odg1S14 izrecno navedeno _200% doplačila za 1001 in več stanovanjskih enot, lokalov_, rekoč, da če z navedeno polico ne bi bilo zavarovano tudi stanovanja oziroma lokali, katerih lastnik je tožnica, potem te postavke pri izračunu premije ne bi bilo. Prav tako se sklicuje obračun premije pod 1.1.9. odg1R11, rekoč da so zavarovane tudi _dodatne nevarnosti, ki ne izvirajo iz v polici navedene dejavnosti_ in da je tožnica tudi iz tega naslova plačala določen znesek premije. To po pritožbenem stališču dokazuje, da polica ne vključuje zgolj kritja škode iz _dejavnosti,_ ampak tudi kritje škode iz _lastnosti_ ter _pravnega razmerja_, kamor nedvomno spada lastništvo tožnice na stanovanju.

15. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala na doplačila za 1001 in večstanovanjskih enot, lokalov, pod zaporedno točko _1.1.10_ _odg1S14_ niti na točko _1.1.9. odg1R11_, iz katere da izhaja, da so zavarovane tudi dodatne nevarnosti, ki ne izvirajo iz v polici navedene dejavnosti. Zato je te navedbe pritožbeno sodišče štelo za nedovoljene pritožbene novote, saj pritožnica ni navedla, zakaj se na te točke ni sklicevalo že med postopkom pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Če bi se nanje sklicevala, bi toženka na te navedbe lahko odgovorila. Ker se ni, jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati, saj bi s tem toženki odvzelo pravico do izjave in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

16. Iz zgornjih razlogov je neutemeljeno tudi pritožbeno sklicevanje na 83. člen OZ, ki nosi naslov _Nejasna določila v posebnih primerih_. Pritožbeno izpostavljene točke v polici OD0000 (A20) so tudi pritožbenemu sodišče nerazumljive. Vendar pa glede na to, da tožnica na njihovi podlagi med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni utemeljevala svojega zahtevka, to za odločitev v pritožbi ni pomembno.

17. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožnica s pritožbo ni bila uspešna, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.