Jedro

Odločilna za postopanje sodišča prve stopnje je bila ugotovitev, da je družbenik zaradi rešitve spora o vprašanju, ali je bil utemeljeno in na pravilen način izključen iz družbe, s tožbo sprožil spor. Ugotovilo je in tega pritožnik ne izpodbija, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. V takem primeru, kot v odgovoru na pritožbo pravilno navaja družbenik, sodišče prekine postopek in počaka na odločitev pristojnega sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Srg 2011/28456 z dne 25. 11. 2011 sklenilo, da se postopek v zvezi s predlogom za vpis spremembe v sodni register - izključitev družbenika z dne 20. 07. 2011 prekine do pravnomočnosti zaključka gospodarske pravdne zadeve opr. št. Pg 186/2011 Okrožnega sodišča v Krškem.

2. Zoper sklep se je zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pritožil subjekt vpisa. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba je bila vročena družbeniku, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru na pritožbo navaja, da je v vlogi, s katero je nasprotoval vpisu v sodni register, podal obširne navedbe, iz katerih je razvidno, da so med strankama sporna dejstva, zaradi katerih je vložil tožbo zaradi razveljavitve oziroma ničnosti skupščinskega sklepa, s katerim je bil izključen iz družbe. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo v skladu z ZSReg, ko je zaradi spornih dejstev prekinilo postopek do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju v pravdnem postopku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema postopanje sodišča prve stopnje. Drugi odstavek 33. člena ZSReg namreč določa, da sodišče prekine postopek vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju, če je odločitev o predhodnem vprašanju odvisna od dejstva, ki je med strankama sporno. Subjekt vpisa (predlagatelj) je vložil predlog za vpis izbrisa družbenika iz sodnega registra. Družbenik se z razlogi izključitve ne strinja, saj smatra, da razlogi za izključitev ne obstajajo. Iz tega izhaja, da so med strankama sporna dejstva, ali so obstajali razlogi za izključitev družbenika iz družbe. V taki situaciji mora sodišče, kot je bilo obrazloženo zgoraj, prekiniti postopek (prvi odstavek 206. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in v zvezi z 19. členom ZSReg) ter napotiti udeleženca postopka, ki se zaradi utemeljitve svojega ugovora proti vpisu sklicuje na predhodno vprašanje, da začne pravdni oziroma drug ustrezen postopek za odločitev o predhodnem vprašanju. V predmetni zadevi sodišče ni napotilo udeleženca, da začne pravdni postopek, temveč ga je sprožil kar udeleženec sam, brez napotila (sodišče je tožbo prejelo 23. 11. 2011), z namenom, da se ugotovi, da niso obstajali razlogi za izključitev družbenika ter o tem obvestil sodišče. Sodišče prve stopnje je v skladu s tem pravilno prekinilo postopek, do pravnomočne odločitve pravdne zadeve, saj v kolikor udeleženec ne bi sprožil sam od sebe postopka, bi ga moralo napotiti sodišče. 6. Pritožbene navedbe, da se obrazložitve izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstev, temveč zgolj povzema dosedanji potek dogodkov, kot razlog za prekinitev postopka pa zgolj navaja vložitev tožbe opr. št. Pg 186/2011, niso utemeljene. Pritožbeno sodišče se s pritožbeno grajo ne strinja ter pojasnjuje, da se izpodbijani sklep da preizkusiti. Sodišče prve stopnje resda najprej povzema potek dogodkov, vendar zgolj z namenom razumevanja odločitve. Obrazložitev sklepa vsebuje vse potrebne elemente, in sicer razlog za odločitev kot izhaja iz izreka sklepa, pravno podlago ter pojasnilo, kdaj se bo registrski postopek nadaljeval. Odločilna za postopanje sodišča prve stopnje je bila ugotovitev, da je družbenik zaradi rešitve spora o vprašanju, ali je bil utemeljeno in na pravilen način izključen iz družbe, s tožbo sprožil spor. Ugotovilo je in tega pritožnik ne izpodbija, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. V takem primeru, kot v odgovoru na pritožbo pravilno navaja družbenik, sodišče prekine postopek in počaka na odločitev pristojnega sodišča. Ker je sklep mogoče preizkusiti, ni podana kršitev postopka iz 14. točke 339. člena ZPP (v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP).

7. Neutemeljena je tudi pritožbena graja pritožnika, da navedene tožbe ni prejel, zato tudi ne ve za kakšno tožbo gre. Relevantna zakonska določba pravi, da sodišče prekine postopek vpisa v sodni register in nato napoti udeleženca na pravdo (drugi in tretji odstavek 33. člena ZSReg). Iz zakonske dikcije torej izhaja, da sodišče prekine postopek še preden je sprožen pravdni postopek. Pravda resda začne teči šele z vročitvijo tožbe toženi stranki, vendar to v konkretnem primeru ni relevantno. Sodišče namreč prekine postopek še preden se začne drug postopek, potem pa v določenem roku čaka, da napoteni udeležence sproži pravdo. V predmetni zadevi je sodišče sicer prekinilo postopek, ko je udeleženec obvestil sodišče o že vloženi tožbi, vendar dejstvo, da do takrat subjekt vpisa (predlagatelj) še ni prejel tožbe, ni pravno relevantno.

8. Iz navedenega izhaja, da je pritožba v celoti neutemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP), zato je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).