Jedro

Sodišče prve stopnje zamudne sodbe ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo njeno razveljavitev. Pred vnovično odločitvijo bo moralo sodišče prve stopnje z izvedbo predlaganih dokazov preveriti še pritožničine navedbe, da toženki tožba sploh ni bila pravilno vročena v odgovor, saj na naslovu, kamor ji je bila tožba vročena s fikcijo, dejansko ne prebiva. Prihodnja odločitev sodišča (ki bo bodisi vnovična zamudna sodba bodisi sodba po izpeljanem kontradiktornem postopku) je torej odvisna od rezultata dokaznega postopka v zvezi z (ne)pravilnostjo vročanja tožbe v odgovor.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo toženko obsodilo na plačilo 11.481,72 EUR in stroškov pravdnega postopka, vse v korist tožeče stranke.

2. Toženka v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni pogoji, saj ji tožba ni bila pravilno vročena. Na tem naslovu namreč stanovanje oddaja, sama pa živi pri partnerju. Dodaja, da je sodba tudi neobrazložena. Uveljavlja bistveni kršitvi postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in predlaga razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila, prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišču je pri izdaji zamudne sodbe prihranjeno le ugotavljanje dejanskega stanja, sicer pa mora zamudno sodbo obrazložiti enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi(1). Ker izpodbijana sodba vsebuje le podatke o vročitvi tožbe toženki v odgovor, je ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutno bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbenemu sodišču narekovala njeno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

6. Pritožbeno sodišče opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje pred vnovično odločitvijo izvesti dokaze, ki jih je toženka predlagala v pritožbi v podkrepitev svojih trditev, da ji tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. Pravilna vročitev tožbe v odgovor je namreč ena izmed predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za izdajo zamudne sodbe (318. člen ZPP). Če bi sodišče prve stopnje po tokratni razveljavitvi (neobrazložene) zamudne sodbe še enkrat izdalo zamudno sodbo (z obrazložitvijo), ne da bi preverilo pravilnost vročitve tožbe, bi ob novi pritožbi tvegalo ponovno razveljavitev; izpodbijanje pravilnosti vročitve tožbe je namreč eden izmed dovoljenih, v pritožbenem postopku zoper zamudno sodbo sicer omejenih pritožbenih razlogov (338. člen ZPP).

7. Sodišče prve stopnje naj razpiše narok za izvedbo dokazov, predlaganih v pritožbi, s katerimi toženka dokazuje, da v času vročanja tožbe v odgovor dejansko ni prebivala na naslovu N. (ki ga sicer kot svojega še v pritožbi sama navaja). Ob tem je treba opozoriti na prakso Ustavnega(2), pa tudi rednih sodišč(3), da mora biti tožba (kadar gre za t. i. vročanje s fikcijo) vročena na naslov, kjer naslovnik tudi dejansko, ne le uradno prebiva. Sodišče prve stopnje bo moralo zato v smeri ugotavljanja dejanskega prebivališča toženke izvesti predlagane dokaze: vpogled v najemno pogodbo (B 2) in izjavo najemnice A. A. (B 3), zaslišati toženko in njenega partnerja ..., po potrebi pa še pričo A. A. Če bo po izvedenem dokaznem postopku ocenilo, da toženkine navedbe o ne-bivanju na naslovu N. niso utemeljene, bo lahko znova izdalo zamudno sodbo, pri čemer bo moralo v sodbi navesti razloge o pravilnosti vročitve tožbe v odgovor, pa seveda tudi razloge o sami odločitvi (glej 5. točko te obrazložitve). Če pa bo ocenilo, da vročitev ni bila pravilno opravljena, bo moralo tožbo vročiti toženki v odgovor in nato, če bo ta vložen, izpeljati kontradiktorni postopek.

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 295/2003 z dne 9. 12. 2004 in odločbo Ustavnega sodišča št. Up-201/01. Op. št. (2): Odločba U-I-279/08. Op. št. (3): Primerjaj npr. sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 852/2014 z dne 29. 5. 2014, I Cp 831/2014 z dne 28. 5. 2014, in IV Cp 1974/2013 z dne 14. 8. 2013.