Jedro

Če stranka v predlogu opisuje svoje premoženjsko stanje in v njem ponudi določene dokaze, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi izostanka priloge – obrazca, pač pa mora vlogo obravnavati in jo, če oceni, da ne vsebuje vseh relevantnih podatkov, pozvati k ustrezni dopolnitvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno obravnavo prvemu sodišču.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Tako je odločilo po ugotovitvi, da stranka predlogu ni predložila izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu po 2. odst. 12. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju. Zato je po ugotovitvah prvega sodišča predlog nepopoln. Ker ga je vložila preko pooblaščenke – odvetnice, ga je na podlagi 2. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zavrglo brez poziva na dopolnitev, pri čemer se sklicuje na stališča sodne prakse – sklep VS RS I Up 6/2009 z dne 21.1.2009, in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2056/2009 z dne 9.9.2009 in I Cp 535/2009 z dne 22.4.2009. Proti sklepu vlaga laično pritožbo tožnica. Ne navaja pritožbenih razlogov. Navaja, da svojo prvotno vlogo dopolnjuje z izjavo o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1. Opozarja, da je predlog za oprostitev plačila sodnih taks napisala in podpisala sama, ker glede na svoj finančni položaj in položaj dveh otrok, ki ju preživlja, ne zmore plačati visokih sodnih taks in stroškov postopka. Opisuje razmerje s tožencem, iz katerega izvira vrsta pravdnih postopkov. Vsi so zvezani s plačilom sodnih taks, ki jih ne zmore. Ponavlja svoje navedbe iz prvotne vloge o svojem statusu (invalidska upokojenka), višini pokojnine, ki jo je prejema, preživninski obveznosti do dveh otrok in prejemkih, ki jih prejema zanju. Prosi za vsebinsko obravnavo njenega predloga in se sklicuje na že predložene dokaze o svojem premoženjskem stanju. Predlaga, naj se pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se njenemu predlogu ugodi ali vsaj razveljavi in o zadevi ponovno odloči. Pritožba je utemeljena.

Pritožbi je treba pritrditi, da je ocena prvega sodišča, da je tožnica podala vlogo za taksno oprostitev po svoji odvetnici v nasprotju s podatki spisa. Podala je laično vlogo za oprostitev plačila sodnih taks (priloga A53), v kateri je po vsebini predstavila svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje družinskih članov. O tem je predložila tudi dokazila: obvestila ZPIZ o višini njene pokojnine (priloga A54), o statusu študenta za hčerko B. (priloga A55), obvestilo CSD o uskladitvi preživnine za sina T. (priloga A56) ter odločbo CSD o višini otroškega dodatka za oba otroka (priloga A57). Pooblaščenka – odvetnica je v tožbi zgolj ponovila tožničino prošnjo in se v celoti sklicevala na njeno vlogo ter priložene listine.

Že glede na tako stanje spisa ni bilo pogojev za ukrepanje po 2. odst. 108. člena ZPP – to je za zavrženje vloge kot nepopolne brez ustreznega poziva tožnici na dopolnitev. Strogo pravilo 2. odst. 108. člena ZPP namreč ne velja, kadar stranka vloži vlogo na sodišče sama ali po pooblaščencu, ki ni odvetnik. Najmanj kar je, bi moralo zato sodišče v obravnavanem primeru ravnati po 1. odst. 108. člena ZPP in tožnico pozvati k dopolnitvi vloge, če je ocenjevalo, da vloga ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.

Stališče o uporabi 2. odst. 108. člena ZPP, na katerega se je oprlo (zavrženje nepopolne vloge za taksno oprostitev, če je podana po odvetniku kot pooblaščencu stranke), je v novejši praksi tukajšnjega sodišča preseženo. Odstop od prakse, na katero se sklicuje prvo sodišče, je podrobneje pojasnjeno v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani opr.št IV Cp 2009/2009 z dne 10.6.2009. Sledile so mu odločbe istega sodišča II Cp 1292/2009 z dne 29.7.2009, I Cp 1882/2009 z dne 26.8.2009 in druge, nenazadnje tudi prvo sodišče, na kar pritožnica opozarja s priloženim sklepom v zadevi P 75/2010 z dne 24.2.2010. Tako se je uveljavilo stališče, da je treba pravno praznino na področju odločanja o taksnih oprostitvah (česar ZST-1 ne ureja niti ne napotuje na uporabo drugega predpisa) zapolniti s smiselno uporabo določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur.l. RS, št. 80/99). Plačilo sodne takse je namreč po svoji vsebini posebna obveznost stranke v razmerju do države. Čeprav so sodne takse del pravdnih stroškov in s tem postransko oziroma akcesorno vprašanje pravdnega postopka, gre tudi pri vprašanju plačila sodnih taks, vključno z oprostitvami, le za vprašanje odnosa med državo in prosilcem, kar nima značaja civilnega razmerja. Mogoče ga je uvrstiti med druge javno pravne zadeve v smislu 4. člena ZUP. Zato je treba pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks smiselno uporabiti določbe ZUP.

Tako se izkaže, da je ravnanje prvega sodišča tudi v nasprotju s 67. členom ZUP, ker je nepopolno vlogo zavrglo, ne da bi tožnico pozvalo, naj jo popravi oziroma dopolni.

Končno se pritožbeno sodišče ne strinja niti z ugotovitvijo prvega sodišča, da je bila pritožničina vloga nepopolna zgolj zato, ker ni bila vložena na predpisanem obrazcu. Po 12. členu ZST-1 sodišče odloča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks na predlog stranke (1. odst. 12. člena ZST-1), ki mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (2. odst. 12. člena ZST-1). Po 3. odst. 12. člena ZST-1 izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke strank in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v RS in v tujini. Podrobnejša vsebina izjave o premoženjskem stanju in oblika obrazca, na katerem se izpolni izjava, je predpisana s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/08 – pravilnik).

Res mora biti izjava o premoženjskem stanju glede na 2. člen pravilnika predložena na obrazcu ZST-1, ki ga pritožnica ob podaji vloge (še) ni predložila. Vendar mora sodišče pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev skrbno presoditi vse okoliščine primera (4. odst. 11. člena ZST-1). To med drugim pomeni, da mora strankin predlog obravnavati celostno: v okviru celotne trditvene in dokazne podlage, ki jo ta ponudi v predlogu. Pri tem je v skladu s 125. členom Ustave RS vezano le na ustavo in zakon. Ta pa obveznosti podati izjavo na posebnem obrazcu ne nalaga. Iz 12. člena ZST-1 izhaja zgolj obveznost, da stranka poda vsebinsko ustrezno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ne pa tudi, da jo mora podati (zgolj) na predpisanem obrazcu. Gre le za prilogo vlogi kot pripomoček oziroma sredstvo za pridobitev vsebinsko ustrezne izjave o premoženjskem stanju predlagatelja, ki mu olajša to delo. Če stranka v predlogu opisuje svoje premoženjsko stanje in v njem ponudi določene dokaze, kot je storila pritožnica, sodišče njene vloge ne more zavreči zgolj zaradi izostanka priloge – obrazca, pač pa mora vlogo obravnavati in jo, če oceni, da ne vsebuje vseh relevantnih podatkov, pozvati k ustrezni dopolnitvi (primerjaj tudi sklep VSL I Cp 153/2009 z dne 8.4.2009).

Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč, iz katerih je izhajalo prvo sodišče, je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. Sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP). Podana pa je tudi v pritožbi smiselno zatrjevana absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka po 15. točki 2. odst. 339. člena ZPP, ker je sodišče prezrlo vlogo tožnice s priloženimi dokazili in jih ni ocenilo. Gre za takšne procesne kršitve, ki jih pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Narekovale so razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. odst. 366.a člena ZPP).

V njem naj navedene kršitve odpravi in oceni celotno procesno gradivo o predlogu za taksno oprostitev. Če bo ocenilo, da je vloga tožnice (tudi dodatno dopolnjena z listinami, priloženimi k pritožbi) še vedno nepopolna, naj jo pozove k dopolnitvi, nato pa o taksni oprostitvi meritorno odloči. Za svojo odločitev naj navede jasne razloge.