Jedro

Čas trajanja stavbne pravice je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi te pravice. Stranki se sicer v času trajanja pravice lahko dogovorita za drugačno vsebino pravice, vendar morata skleniti novo pogodbo. Za sklenitev nove pogodbe veljajo enaka pravila kot za prvo pogodbo. To velja za vse spremembe, tudi če se dogovorita o daljšem trajanju stavbne pravice. Spremembo v zemljiški knjigi lahko dosežeta na tak način, kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče (z izbrisom obstoječe pravice in vpisom nove).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Predlagatelj D.G.R. je 23.3.2018 predlagal, da se pri vknjiženi stavbni pravici ID 123456 vknjiži podaljšanje veljavnosti stavbne pravice z veljavnostjo do 26.1.2019 v korist predlagatelja. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je odločila, da vpis ni dovoljen, ker se taka sprememba stavbne pravice lahko doseže le z izbrisom obstoječe stavbne pravice in vknjižbo nove pravice. Enako je menila zemljiškoknjižna sodnica, ki je ugovor predlagatelja zavrnila in potrdila izpodbijani sklep.

Proti sklepu se pritožuje predlagatelj po notarki. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je bila stavbna pravica (ki jo želi podaljšati) vpisana na podlagi pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice z dne 26.1.2007 za dobo 10 let. Predlagatelj in O.G.R. sta dvakrat podaljšali veljavnost stavbne pravice, prvič z dodatkom k pogodbi 25.1.2017 do 26.1.2018. Vpis podaljšanja stavbne pravice je bil uspešno izveden. Okrajno sodišče v Grosuplju je vknjižilo spremembo pri izvedeni pravici ID 78910 pod Dn 1/11 na podlagi dodatka k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 25.1.2017. Vknjižilo je podaljšanje veljavnosti stavbne pravice z veljavnostjo do 26.1.2018. Zataknilo se je pri drugem podaljšanju. Predlagatelj in O.G.R. sta z dodatkom št. 2 k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 26.1.2007 in k dodatku k pogodbi z dne 25.1.2017, ki sta ga sklenili 24.1.2018, podaljšali rok veljavnosti stavbne pravice še za eno leto do 26.1.2019. Podaljšanje trajanja stavbne pravice je bilo dogovorjeno še v času veljavnosti stavbne pravice 111/22. Samo podaljšanje ne presega zakonskega okvirja njenega trajanja 99 let. Glede na to, da je prvo podaljšanje uspešno in to pravnomočno vknjiženo v zemljiški knjigi, pri drugem pa sodišče ugotavlja, da to ni mogoče, postavlja zakon in sodno prakso pod vprašaj oz. prihaja v nasprotje samo s seboj. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in dovoli predlagani vpisa.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagatelj je predlagal, da se pri stavbni pravici, vknjiženi pri parceli 111/22 k.o. G.R., vknjiži podaljšanje veljavnosti stavbne pravice. Kot izhaja iz podatkov spisa in zemljiške knjige, je bila ta stavbna pravica vknjižena na podlagi pogodbe z dne 26.1.2007 z učinkom od 4.6.2009 za dobo 10 let. Kasneje je bila podaljšana (z učinkom od 25.1.2017) do 26.1.2018 in sicer na podlagi dodatka k prej omenjeni pogodbi. Tega vpisa ni nihče izpodbijal. Predlog za ponovno podaljšanje temelji na dodatku k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 27.1. 2015, overjenim 23.3.2018. Z njim sta se stranki dogovorili, da se podaljša trajanje stavbne pravice do 26.1.2019. Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča in njegovimi argumenti. Meni, da za tako „podaljšanje“ stavbne pravice, za katero se zavzema predlagatelj, ni podlage v zakonu (niti v Stvarnopravnem zakoniku, v nadaljevanju- SPZ, niti v določbah Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Čas trajanja stavbne pravice je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi te pravice. Stranki se sicer v času trajanja pravice lahko dogovorita za drugačno vsebino pravice, vendar morata skleniti novo pogodbo. Za sklenitev nove pogodbe veljajo enaka pravila kot za prvo pogodbo. To velja za vse spremembe, tudi če se dogovorita o daljšem trajanju stavbne pravice. Spremembo v zemljiški knjigi lahko dosežeta na tak način, kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče (z izbrisom obstoječe pravice in vpisom nove). Dejstvo, da je bila stavbna pravica enkrat že podaljšana na enak način, kot ga predlaga predlagatelj v tem postopku, nima pravne teže in predlagatelju ne more prinesti uspeha. O tem se je prvostopenjsko sodišče pravilno izreklo.

Upoštevaje navedene razloge in ker tudi ni zasledilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).