28. 3. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude mag. Vlaste Horvat, Murska Sobota, na seji 28. marca 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5. člena ter 7. do 20. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 30/13) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG), ker posebej ureja dedovanje zaščitene kmetije tako, da jo lahko (zaradi preprečitve njene nadaljnje drobitve) praviloma deduje samo en dedič. Ker je bila v preteklosti veljavna omejitev pravnega prometa z zaščiteno kmetijo med živimi na način, da se ta praviloma ne sme deliti, z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/22 – ZKZ-G) v letu 2022 odpravljena, pobudnica meni, da gre pri ohranjanju take omejitve na področju dedovanja za ustavno nedopustno neenako obravnavo. Zato uveljavlja neskladje izpodbijane zakonske ureditve s 14. členom Ustave, uveljavlja pa tudi njeno neskladje s 33. členom Ustave. Pravni interes za pobudo pobudnica utemeljuje s sklicevanjem na svoj položaj dedinje v odprtem zapuščinskem postopku, v katerem je predmet dedovanja zaščitena kmetija.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Pobudnica ne trdi, da bi imela v odprtem zapuščinskem postopku položaj dedinje na podlagi oporoke, niti to ne izhaja iz predloženih listin. Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudnica izpodbija 5. člen ZDKG (ta določa, da zaščiteno kmetijo praviloma deduje samo en dedič; več dedičev pa le ob pogojih, ki jih določa ta zakon) ter 7. do 20. člen ZDKG, ki urejajo dedovanje zaščitene kmetije na podlagi zakona. Izpodbijane določbe ZDKG ne učinkujejo neposredno, ampak pomenijo zgolj podlago za odločanje zapuščinskega sodišča. Pobudnica lahko zato v odprtem zapuščinskem postopku, v katerem ima položaj enega od dedičev, uveljavlja svoje ugovore o domnevni protiustavnosti ZDKG. Kajti sodišča so pri odločanju vezana na Ustavo in zakon (125. člen Ustave) in morajo skladno z 22. členom Ustave takšne ugovore pobudnikov bodisi argumentirano zavrniti bodisi, če se z njimi strinjajo, skladno s 156. členom Ustave prekiniti postopek in začeti postopek za oceno ustavnosti zakona pred Ustavnim sodiščem. Pobudnica zato še ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZDKG. Očitke o protiustavnosti ZDKG bo lahko pred Ustavnim sodiščem uveljavljala šele po izčrpanju pravnih sredstev v zapuščinskem postopku, če bo skupaj s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb vložila tudi ustavno pritožbo zoper pravnomočno sodno odločbo, ki bo temeljila na spornih zakonskih določbah (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik