Jedro

Kadar je izvršba odložena na predlog upnika, lahko podaljšanje odloga po sedmem odstavku 74. člena ZIZ izrecno predlaga le upnik kot predlagatelj že dovoljenega odloga, ne more pa podaljšanja takega odloga doseči dolžnik, ki ima za to na razpolago le vložitev (novega) predloga za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ.

Z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-171/16-15 z dne 11. 7. 2019 ugotovljena ustavna neskladnost drugega odstavka 71. člena ZIZ je bila odpravljena z novelo ZIZ-M. Od njene uveljavitve dalje je izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti mogoče odložiti večkrat, pri čemer posamezni odlog lahko traja največ šest mesecev. Predvideni so pogoji, pod katerimi je mogoče izvršbo odložiti, hkrati pa je zagotovljena tudi možnost oziroma obveznost tehtanja med položajema dolžnika in upnika. V določbah ZIZ so torej od uveljavitve ZIZ-M dalje že inkorporirana stališča, izhodišča, varovalke in napotki iz ustavne odločbe.

Prvi pogoj za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je izkaz, da si dolžnik bivanjske problematike ni mogel urediti na drug način, dolžnik pa niti ne trdi, da si drugega stanovanja ni mogel zagotoviti, temveč nasprotno celo navaja, da si je drugo stanovanje že poiskal. Pogoji za odlog po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ tudi niso izpolnjeni. Dolžnik se sklicuje na slabo zdravstveno stanje in številne postavljene diagnoze, iz predloženih listinskih dokazov pa izhaja, da je tako zdravstveno stanje dolžnika dolgotrajnejše narave (traja že od leta 2017 dalje) in torej ne gre za prehodne težave. Dolžnik ne trdi, da bi se njegovo zdravstveno stanje v treh mesecih lahko izboljšalo do te mere, da bi bilo izvršbo po izteku tega obdobja mogoče opraviti brez škodljivega vpliva na njegovo zdravje, prav tako tudi ni dovolj določno konkretiziral, kakšen naj bi sploh bil vpliv oprave izvršbe na njegovo stanje. Tudi navedbe, da nadomestno stanovanje še ni vseljivo, so ostale na prepavšalni ravni in brez pojasnila, katere okoliščine dolžniku vselitev preprečujejo. Dolžnik tudi ni pojasnil, ali so se dela za potrebne prilagoditve, ki bi omogočile vselitev, sploh že začela in v kakšni fazi so, oziroma ni trdil, da bodo prilagoditve opravljene v roku treh mesecev, in zato niti ni mogoče preizkusiti, ali gre za kratkotrajen, začasen razlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 4. 3. 2022 (I. točka izreka sklepa – sodišče prve stopnje je sicer letnico pomotoma zapisalo kot 202) in sklenilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 73,20 EUR stroškov postopka (II. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 26. 8. 2021 zoper dolžnika na podlagi izvršilnega naslova dovolilo izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. Izvršitelj je deložacijo razpisal za dne 26. 1. 2022, upnik pa je z vlogo z dne 20. 1. 2022 zaradi prekratkega roka sodišču predlagal preklic razpisane izpraznitve, odlog izpraznitve do vključno 6. 3. 2022 in nov razpis izpraznitve v tednu med 7. 3. in 11. 3. 2022. Sodišče je upnikovo vlogo z dopisom z dne 20. 1. 2022 odstopilo izvršitelju, ki je po podanem soglasju dolžnika opravo neposrednih dejanj izvršbe odložil do 12. 3. 2022. 7. Dne 4. 3. 2022 je dolžnik vložil vlogo, naslovljeno kot „Predlog za podaljšanje odloga izvršbe“, sodišče prve stopnje pa je to vlogo vsebinsko pravilno obravnavalo kot ločen predlog dolžnika za odlog izvršbe. Kadar je namreč izvršba odložena na predlog upnika, lahko podaljšanje odloga po sedmem odstavku 74. člena ZIZ izrecno predlaga le upnik kot predlagatelj že dovoljenega odloga, ne more pa podaljšanja takega odloga doseči dolžnik, ki ima za to na razpolago le vložitev (novega) predloga za odlog izvršbe po 71. členu ZIZ. Sodišču prve stopnje se glede na pojasnjeno ob odločanju o dolžnikovem predlogu ni bilo treba podrobneje opredeljevati do pogojev za podaljšanje odloga izvršbe in do časovnih okvirov takega podaljšanja po sedmem odstavku 74. člena ZIZ, saj se ta določba izrecno nanaša na odlog in podaljšanje odloga izvršbe na predlog upnika. Zaradi neopredelitve do tega dela navedb pa posledično sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo pritožbeno očitane kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Dolžnik je v predlogu za odlog izvršbe navedel, da je v zelo slabem zdravstvenem stanju, v letu 2017 je utrpel 4 možganske kapi, v letu 2018 pa je bil operiran, opravljen je bil poseg implantacije ICD s pripadajočo elektrodo. Iz zdravniške dokumentacije izhaja, da ima dolžnik diagnoze: dilatativna kardiomiopatija, kronična ledvična bolezen, stopnja 2, atrioventriikularni blok I. stopnje, srčno popuščanje, zmerna pljučna hipertenzija, sladkorna bolezen tipa II, hiperlipidemija, st. p. PCI, tromb v levi avrikuli. Glede na izredno težko situacijo so izpolnjeni posebno upravičeni razlogi iz 2. in 4. točke drugega odstavka ZIZ za odlog izvršbe, saj bi v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je trenutno dolžnikov dom, ker si stanovanjske problematike še ni mogel urediti, nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj dolžnika, predvsem njegovo zdravstveno stanje, kot pa bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Dolžnik in njegovi bližnji so že poiskali drugo stanovanje, ki pa še ni pripravljeno na vselitev, zato je predlagal odlog izvršbe za šest mesecev, podredno pa za štiri mesece, da si glede na zdravstveno stanje dostojno uredi bivalno okolje.

9. Upnik je dolžnikovemu predlogu nasprotoval in navedel, da gre le za taktiko odlašanja. Tožba na izpraznitev nepremičnine je bila vložena 19. 10. 2016, razpisanih je bilo 9 narokov, ki so bili vsi preklicani ali zaradi zdravstvenega stanja dolžnika ali iz drugih razlogov. Zaradi zdravstvenih težav je bil dolžniku postavljen tudi začasni skrbnik. Zadeva se je zaključila s sodno poravnavo leta 2020; torej dolžnik že 6 let ve, da mora izročiti nepremičnine in jih izprazniti, vendar v teh letih ni storil nobenega vidnega dejanja za izpraznitev nepremičnin, pač pa je vedno zavlačeval in odlagal. Čas je, da se pravnomočna in izvršljiva odločba izvrši, zato upnik vztraja na opravi izvršilnega dejanja odstranitev oseb iz nepremičnine in izpraznitev stvari in izročitve nepremičnine.

10. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrnilo, višje sodišče pa odločitev sprejema kot materialnopravno pravilno.

11. Uvodoma višje sodišče glede na pritožbene navedbe dolžnika pojasnjuje materialnopravno podlago za odlog izvršbe. Odlog izvršbe ZIZ ureja v 71. členu, ki v prvem odstavku določa, da sodišče lahko na predlog dolžnika popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, ob obstoju katerega od upravičenih razlogov od 1. do 12. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. V drugem odstavku, ki je tudi temelj dolžnikovega predloga za odlog, pa je določeno, da sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti izvršbo odloži tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer: 1. v primeru izvršbe na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine; 2. v primeru izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika; 3. kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa; ali 4. iz drugih posebno upravičenih razlogov, ki jih izkaže dolžnik.

12. Opisana ureditev odloga izvršbe je takšna od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ-M) dalje, ki je bila (med drugim) sprejeta kot odziv na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-171/16-15 z dne 11. 7. 2019, na katero se sklicuje pritožba, ki tudi obširno citira njeno vsebino. Ustavno sodišče RS je s to odločbo zaradi neskladja s pravico do telesne celovitosti iz 35. člena Ustave RS razveljavilo do takrat veljavni drugi odstavek 71. člena ZIZ, kolikor je odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov dovoljeval za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Odločitev temelji na stališču, da do takrat veljavna določba drugega odstavka 71. člena ZIZ spodkopava namen odloga, to je omogočiti varstvo dolžnikovega položaja v tistih izjemnih primerih, ko bi invazivnost izpraznitve in izročitve nepremičnine nasprotovala civilizacijskim vrednotam in spoštovanju človekovega dostojanstva ter bi odrekala skrb za človeka.1 Novela ZIZ-M je ustavno neskladnost odpravila in je od njene uveljavitve dalje izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti mogoče odložiti večkrat, pri čemer posamezni odlog lahko traja največ šest mesecev. Predvideni so pogoji, pod katerimi je mogoče izvršbo odložiti, hkrati pa je zagotovljena tudi možnost oziroma obveznost tehtanja med položajema dolžnika in upnika.2 V določbah ZIZ so torej od uveljavitve ZIZ-M dalje že inkorporirana stališča, izhodišča, varovalke in napotki iz ustavne odločbe, sodišče pa je odločitev oprlo na že spremenjene določbe ZIZ, zato so neutemeljeni smiselno uveljavljani pritožbeni očitki, da izpodbijana odločitev nasprotuje navedeni odločbi Ustavnega sodišča RS in njenemu namenu.

13. Kot je bilo že pojasnjeno, ZIZ posebno upravičene razloge za odlog izvršbe v drugem odstavku 71. člena razvršča v štiri različne skupine, od katerih za konkretni primer v poštev prideta razloga iz 2. in 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ.

14. Po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je mogoče izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je dolžnikov dom, odložiti, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika. Trajanje (posameznega) odloga je v tem primeru po četrtem odstavku 74. člena ZIZ omejeno na šest mesecev.

15. Prvi pogoj za odlog izvršbe po tej določbi je torej izkaz, da si dolžnik bivanjske problematike ni mogel urediti na drug način.3 Višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da tega pogoja dolžnik ni uspel izkazati. Dolžnik namreč niti ne trdi, da si drugega stanovanja ni mogel zagotoviti, temveč nasprotno celo navaja, da si je drugo stanovanje že poiskal. Pri tem sicer pojasnjuje, da to drugo, nadomestno stanovanje, še ni pripravljeno za vselitev, vendar pa ob tem ne poda nobenih konkretnih trditev o stanju stanovanja, o njegovi opremljenosti ipd., na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj razlogov, ki bi takojšnjo vselitev v to stanovanje onemogočali. V pritožbi svoja pojasnila v tem delu dolžnik širi z dodatnimi navedbami, ki sicer predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kljub temu pa višje sodišče ugotavlja, da dolžnik le pavšalno dodaja, da potrebuje minimalen čas, da si za dostojno življenje uredi stanovanje, ki bo odgovarjalo njegovemu zdravstvenemu stanju in bo primerno oddaljeno od kliničnega centra. Tudi v pritožbi torej dolžnik ne konkretizira, kakšne prilagoditve je treba opraviti v stanovanju, da bo primerno njegovemu zdravstvenemu stanju, koliko časa bi trajala izvedba prilagoditev ipd., dodati pa je tudi, da iz k pritožbi priložene prodajne pogodbe za novo stanovanje izhaja, da je slednje obnovljeno in v celoti opremljeno (predmet pogodbe je namreč tudi celotna stanovanjska oprema in pohištvo).

16. Ker torej dolžnik že prvega pogoja za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ ni izkazal, se sodišču prve stopnje do drugega pogoja, to je do izkaza, da bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika, niti ne bi bilo treba opredeljevati, saj morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno. Ne glede na to pa je pritrditi sodišču prve stopnje, da je tudi v tem delu dolžnikova trditvena podlaga ostala premalo konkretizirana. Dolžnik je namreč v predlogu le povzel zakonski tekst, ob tem pa ob naštevanju svojih zdravstvenih diagnoz ni v ničemer pojasnil, ali in kako bi izselitev iz sedanjega stanovanja vplivala na te diagnoze in dolžnikovo zdravstveno stanje. Kot je pojasnjeno v izpodbijanem sklepu namreč zgolj (sicer nesporno in izkazano) slabo zdravstveno stanje dolžnika še ne vodi avtomatično v zaključek, da bo zaradi izselitve to stanje še dodatno ogroženo ali se bo poslabšalo, temveč je trditveno in dokazno breme o tem na dolžniku. V pritožbi prvič podane navedbe, da bi bila deložacija za dolžnika glede na njegovo zdravstveno stanje zelo tvegana in smrtno nevarna, saj bi se znašel na cesti in brez nujne vsakodnevne zdravstvene oskrbe, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote. Višje sodišče pa vseeno pojasnjuje, da so tudi te navedbe prepavšalne, saj vpliv morebitne selitve na dolžnikovo zdravstveno stanje še vedno ni dovolj določno pojasnjen; prav tako ob dejstvu, da je dolžnik po lastnih navedbah že poiskal drugo stanovanje, ni mogoče slediti navedbam, da bo zaradi deložacije ostal na cesti, nepojasnjeno pa je ostalo tudi, kako bi selitev vplivala na zagotavljanje njegove zdravstvene oskrbe. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno obrazložilo, da v predlogu za odlog dolžnik ni pojasnil vpliva morebitnega odloga na položaj upnika, kot to zahteva drugi odstavek 71. člena ZIZ, zato niti ni mogoče opraviti tehtanja, položaj in interesi katere od strank bi bili v primeru morebitnega odloga izvršbe bolj ogroženi.

17. Po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ je izvršbo mogoče odložiti tudi iz drugih posebno upravičenih razlogov. Trditveno breme glede takih razlogov je na dolžniku, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da njegovih navedb ni mogoče subsumirati pod ta pravni standard. Sodna praksa se je namreč že izrekla, da je v tem okviru mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek (socialne, zdravstvene narave ipd.), ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti4, za te okoliščine pa je torej mogoče pričakovati, da bodo odpravljene v treh mesecih, za kolikor je v tem primeru izvršbo mogoče odložiti glede na šesti odstavek 74. člena ZIZ. Posebno upravičenih razlogov tako ne pomenijo okoliščine, ki trajajo dalj časa, ali okoliščine, ki so morebiti celo trajne.5

18. V predlogu se dolžnik sklicuje na slabo zdravstveno stanje in številne postavljene diagnoze, iz predloženih listinskih dokazov pa izhaja, da je tako zdravstveno stanje dolžnika dolgotrajnejše narave (traja že od leta 2017 dalje) in torej ne gre za prehodne težave v smislu 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ob tem je še poudariti, da dolžnik v predlogu niti ne trdi, da bi se njegovo zdravstveno stanje v treh mesecih lahko izboljšalo do te mere, da bi bilo izvršbo po izteku tega obdobja mogoče opraviti brez škodljivega vpliva na njegovo zdravje (kot je bilo že pojasnjeno, pa dolžnik tudi ni dovolj določno konkretiziral, kakšen naj bi sploh bil vpliv oprave izvršbe na njegovo stanje). Tudi glede navedb, da nadomestno stanovanje še ni vseljivo, je bilo že pojasnjeno, da so ostale na prepavšalni ravni in brez pojasnila, katere okoliščine dolžniku vselitev preprečujejo. Poleg tega pa dolžnik tudi ni pojasnil, ali so se dela za potrebne prilagoditve, ki bi omogočile vselitev, sploh že začela in v kakšni fazi so, oziroma ni trdil, da bodo prilagoditve opravljene v roku treh mesecev, in zato niti ni mogoče preizkusiti, ali gre za kratkotrajen, začasen razlog.

19. Višje sodišče na tem mestu še dodaja, da pri presoji pogojev za odlog izvršbe, ki jo je treba opraviti glede na specifike vsakega konkretnega primera, ni nepomembno, da se je dolžnik 11. 11. 2020, ko je bilo njegovo zdravstveno stanje glede na izvide že slabo, s sodno poravnavo zavezal, da bo nepremičnino izpraznil in izročil upniku najkasneje do 31. 5. 2021, tudi izdanemu sklepu o izvršbi pa ni ugovarjal in je sklep postal pravnomočen. To pomeni, da se je dolžnik že dlje časa zavedal, da neupravičeno zaseda nepremičnino, ki ni njegova, in je imel na voljo dovolj časa za rešitev stanovanjskega problema.6 Opozoriti pa je tudi, da je odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ glede na šesti odstavek 74. člena ZIZ mogoč le za tri mesece, zato dolžnik na tej podlagi ne more doseči odloga za predlaganih šest oziroma podredno štiri mesece. Ker je dolžnik predlog za odlog izvršbe vložil že 4. 3. 2022, pa je bila glede na čas odločanja pred sodiščema prve in druge stopnje izvršba de facto že odložena za skoraj šest mesecev.

20. Ker je po pojasnjenem odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe pravilna, je sodišče tudi pravilno odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti njegove stroške odgovora na predlog za odlog. V tem delu pritožba konkretnih pritožbenih razlogov ne navaja, ob uradnem preizkusu pa višje sodišče ugotavlja, da je odločitev skladna s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter petim odstavkom 38. člena ZIZ, po višini pa so upnikovi stroški odmerjeni skladno z Odvetniško tarifo.

21. Glede na obrazloženo in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi pripomogel k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. prof. dr. Jaka Cepec, Pravica dolžnika do doma v postopku izvršbe in stečaja, Zbornik Sodobno insolvenčno pravo, 24. 3. 2022, strani 84 do 93. 2 Več o tem glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M), prva obravnava, EPA 1568-VIII, Poročevalec DZ št. 2033 z dne 23. 12. 2020, strani 3 do 6 in 47 do 48. 3 Prim. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M), prva obravnava, EPA 1568-VIII, Poročevalec DZ št. 2033 z dne 23. 12. 2020, strani 3 do 6 in 47 do 48. Tako tudi Elizabeta Žgajnar in Maja Lajevec, E-paket izvršba s komentarjem ZIZ, komentar k 71. členu ZIZ, dostopno na https://www.tax-fin-lex.si. 4 Prim. VSC Sklep I Ip 452/2016 z dne 26. 1. 2017, VSK Sklep II Ip 131/2019 z dne 13. 6. 2019, VSL Sklep II Ip 1287/2020 z dne 1. 10. 2020, VSM Sklep I Ip 637/2021 z dne 10. 11. 2021, ... 5 Prim. VSM Sklep I Ip 1030/2011 z dne 7. 11. 2011. 6 Prim. VSL Sklep III Ip 2191/2017 z dne 12. 7. 2017.