Jedro

Pri odločanju o stroških po drugem odstavku 154. člena ZPP ni nujno odločilen le matematični uspeh v postopku, temveč zakon kot dodatno merilo upošteva vse okoliščine primera. To sodišču omogoča, da sprejeme odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo le rezultat matematične operacije, ampak razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.

Če bi v tej pravdni zadevi določilo drugega odstavka 154. člena ZPP razlagali na način, da bi upoštevali le goli matematični izračun uspeha obeh strank v postopku, bi takšna odločitev zanemarila nadnacionalna pravna izhodišča (pomen odvračalnega učinka, stroški postopka ne smejo odvrniti potrošnika od obrambe pred zahtevki banke). Obenem bi se takšno postopanje upiralo tudi temeljnemu načelu pravičnosti, v okviru katerega ni mogoče prezreti, da je potrebo po postopku v končni posledici povzročila tožena stranka.

Izrek

I.Pritožba tožene stranke se zavrne.

II.Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči poleg v sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 2268/2018 z dne 18. 7. 2023 dosojenih 3.621,54 EUR stroškov pravdnega postopka, še 31.836,96 EUR v 15 dneh pod izvršbo v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 223,99 EUR stroškov njene pritožbe, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 3.621,54 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba tožeče stranke in njena pravočasna dopolnitev

2.Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo vse stroške pravdnega postopka tožnikov v znesku 29.234,63 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka. V pravočasni dopolnitvi pritožbe je dodatno predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo vse stroške pravdnega postopka, ki naj jih tudi pravilno odmeri v celotnem znesku, kot je bilo priglašeno s stroškovnikom tožeče stranke.

a) Pritožbene navedbe glede uspeha pravdnih strank

3.Uspeha ni mogoče ugotavljati matematično, temveč bi ga moralo sodišče oceniti glede na vse okoliščine primera, upoštevaje pri tem zlasti vsebino in pomen posameznih zahtevkov. V danem primeru sta za ugotovitev uspeha v pravdi ključna nedenarna zahtevka, s katerima so tožniki v celoti uspeli, tožena stranka pa v celoti propadla. Tožeča stranka je denarni dajatveni zahtevek, ki je bil zavržen, vložila skladno s "teorijo salda". Ta izhaja s stališča, da je treba ohraniti sinalagmatsko vez med vzajemnimi obveznostmi tudi pri vzvratnem poteku razmerja na podlagi neučinkovite, a izvršene pogodbe. Ta del zahtevka se je glasil tako, da bi prva tožnica morala denarni znesek v obsegu zavrženega zahtevka plačati toženi stranki, in ne obratno. To pomeni, da zavrženje tega dela zahtevka vsebinsko in pojmovno gledano ni bilo pravdni neuspeh tožeče stranke, saj je bil zavržen zahtevek, na podlagi katerega bi plačilo prejela tožena stranka in ne tožniki. Tožniki torej niso uspeli le s tistim delom zahtevka, ki zanje ni prinašal nobenih pravnih koristi, kar je nenazadnje subsumirati kot "sorazmerno majhen del njihovega zahtevka" po določilu tretjega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Tožeča stranka tudi delno povzema sodbe Sodišča EU (v nadaljevanju: SEU) v zadevah C-567/13, C-470/12, C-520/21, C-287/22 in C-176/17. Prav tako opozarja na Obvestilo Komisije, ki vsebuje Smernice glede razlage in uporabe Direktive Sveta 93/13/EGS o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (v nadaljevanju: Direktiva). S pravilom, da pravdni poraženec plača stroške postopka, se prepreči neutemeljene sodne postopke in nerazumno visoke stroške pravdnih postopkov, s čimer se odvrača od vlaganja nerazumnih in popolnoma neutemeljenih tožb. Ko pa je obratno, kot je to pravnomočno ugotovljeno v tem primeru, je tudi po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) ključna presoja, ali je odločitev o stroških postopka sorazmerna z zasledovanim zakonskim ciljem. Tožba je bila razumna in potrebna, tožbenemu zahtevku je bilo v ključnem delu z vidika uveljavitve pravic tožeče stranke ugodeno. Pri tem ima bistveni pomen dejstvo, da je tožena stranka banka in v bistveno drugačnem položaju kot laični potrošniki.

4.Zneski pravdnih stroškov za tožnike, ki so bili v tem postopku oproščeni plačila sodnih taks, predstavljajo izjemno finančno breme. Sodišče je tožnikom priznalo 29.234,63 EUR pravdnih stroškov kot utemeljenih, ki jih torej tožniki najmanj v tem znesku morajo plačati, pri čemer bi tožena stranka na podlagi izpodbijanega sklepa morala plačati tožnikom le 3.621,54 EUR. Tožniki bodo tako v lastno breme trpeli razliko teh stroškov v višini 25.613,09 EUR, kar znatno presega zneske sodnih taks, za katere je bilo ugotovljeno, da jih tožniki brez škode za lastno preživljanje niso zmožni plačati. Sodišče bi moralo uspeh v pravdi oceniti glede na vse okoliščine primera, upoštevaje predvsem vsebino in pomen posameznih zahtevkov ter cilje in področje uporabe Direktive in sodne prakse SEU ter ESČP. Sodna praksa v identični procesni situaciji izhaja s stališča, da je neuspeh tožnikov v zavrženem delu glede na celotni uspeh v pravdi v vsebinskem smislu, ko sodišče ugodi preostalemu delu zahtevka tožnikov, v stroškovnem delu zanemarljiv (sodba in sklep VSM I Cp 281/2021-5 z dne 7. 7. 2023).

b) Pritožbene navedbe glede odmere (višine) stroškov tožeče stranke

5.Sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo plačane sodne takse za pritožbo, in sicer sodne takse v višini 3.555,00 EUR, ki jo je plačal A. A. dne 30. 1. 2020 na račun sodnih taks in s pravilnim sklicem. Po dveh sklepih sodišča prve stopnje z dne 30. 9. 2019 sta bila sodne takse za pritožbo oproščena le prva tožnica in prvi (pravilno: drugi) tožnik, predlogi tretjega tožnika za taksno oprostitev oziroma podredno odlog ali obročno plačilo sodne takse pa so bili zavrženi. Zato je tretji tožnik sodno takso v znesku 3.555,00 EUR plačal.

6.Napačno so bili odmerjeni tudi odvetniški stroški. Sodišče ni upoštevalo določila drugega in tretjega odstavka 12. člena ter 14. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT). Kot izhaja iz stroškovnika tožeče stranke, je odvetniška tarifa, ki je veljala za opravljena odvetniška dejanja v času, ko so bila opravljena, določala za sestavo tožbe pri vrednosti obravnavanega predmeta 432.204,54 EUR 1.900 točk (tožeča stranka ni posebej opredelila vrednosti spora glede na denarni zahtevek, ki je bil zavržen, ampak le glede na nedenarna zahtevka, in sicer 2 x po 216.102,27 EUR). Sodišče pa je upoštevalo le 1.700 točk, kar je za 200 točk manj in pomeni več kot 10 % zmanjšanje. Tudi za nadaljnje vloge in zastopanja na narokih je sodišče izhajalo iz osnove 1.700 točk in ne pravilno v višini 1.900 točk.

Odgovor tožene stranke na pritožbo

7.Tožena stranka je na pritožbo z dopolnitvijo odgovorila ter predlagala zavrnitev. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

Pritožba tožene stranke

8.Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugotovi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 2.347,79 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

a) Pritožbene navedbe glede odmere (višine) stroškov tožeče stranke

9.Sodišče je tožeči stranki neutemeljeno dvakrat priznalo stroške za pripravljalno vlogo z dne 4. 7. 2022, in sicer dvakrat po 850 odvetniških točk.

b) Pritožbene navedbe glede odmere (višine) stroškov tožene stranke

10.Sodišče ni upoštevalo stroškov, ki jih je tožena stranka priglasila na naroku pred Višjim sodiščem v Ljubljani dne 5. 5. 2021, niti priglašenih stroškov za vlogo z dne 13. 5. 2019 (ugovor na prepis zvočnega posnetka z naroka, s katerim je tožena stranka uspela) v višini 50 točk in stroškov za vlogo z dne 25. 5. 2023 v višini 50 točk. Toženi stranki bi sodišče moralo priznati dodatnih 2.625 točk, skupaj torej 25.739,53 EUR, kar glede na uspeh tožene stranke (48,45 %) znaša 12.470,80 EUR. Po medsebojnem pobotu je tako tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 2.347,79 EUR. Sodišče je storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko ni obrazložilo zavrnitve navedenih priglašenih stroškov tožene stranke.

Odgovor tožeče stranke na pritožbo

11.Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Stroškov odgovora ni priglasila.

Odločitev o pritožbi

12.Pritožba tožeče stranke je utemeljena, pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Presoja pritožbenega sodišča

a) Uvodno

13.Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožeča stranka v tožbi navedla, da jo vlaga zaradi ugotovitve ničnosti kreditnih pogodb in plačila zneska 104.715,27 EUR, neveljavnosti vknjižbe, izbrisa neveljavne vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (vsp. 216.102,27 EUR). Glede na takšen zapis v tožbi je torej mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka kot vrednost primarnega tožbenega zahtevka štela 216.102,27 EUR.

14.Tožeča stranka sicer v dopolnitvi pritožbe navaja, da je vrednost spornega predmeta 432.204,54 EUR, pri čemer je mogoče razbrati, da je tožeča stranka tolikšno vrednost dobila s seštevkom primarnega in podrednega tožbenega zahtevka (to je 2 x 216.102,27 EUR). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je navedeno stališče zmotno, saj se o podredno postavljenem tožbenem zahtevku odloča le, če primarno postavljeni tožbeni zahtevek ni utemeljen. V konkretnem primeru pa je bilo že primarnemu nedenarnemu tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 319/2023 z dne 13. 6. 2023. Podredni tožbeni zahtevek zato ni postal aktualen.

b) K pritožbi tožeče stranke - glede presoje uspeha strank v tej pravdi

15.S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 34/2018 z dne 17. 10. 2018 je bila tožba glede dajatvenega zahtevka tožeče stranke zoper njo (konkretno zoper prvo tožnico) v višini 104.715,27 EUR pravnomočno zavržena zaradi pomanjkanja pravnega interesa (prvi odstavek 274. člena ZPP), v preostalem delu, to je glede nedenarnih zahtevkov, je bilo tožbenemu zahtevku s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 319/2023 z dne 13. 6. 2023 pravnomočno ugodeno. Ni dvoma, da delno zavrženje tožbe pomeni delni neuspeh v postopku. Kljub temu pa pritožbeno sodišče meni, da je tožeča stranka po temelju upravičena do povrnitve vseh potrebnih stroškov tega pravdnega postopka.

16.Po določilu drugega odstavka 154. člena ZPP lahko sodišče v primeru, če stranka deloma zmaga v pravdi, glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa da ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Iz citirane določbe torej izhaja, da pri odločanju o stroških po drugem odstavku 154. člena ZPP ni nujno odločilen le matematični uspeh v postopku, temveč zakon kot dodatno merilo upošteva vse okoliščine primera. To sodišču omogoča, da sprejeme odločitev o pravdnih stroških, ki ne bo le rezultat matematične operacije, ampak razumna, življenjsko sprejemljiva in pravična.

17.Če bi v tej pravdni zadevi določilo drugega odstavka 154. člena ZPP razlagali na način, da bi upoštevali le goli matematični izračun uspeha obeh strank v postopku, bi takšna odločitev zanemarila nadnacionalna pravna izhodišča (pomen odvračalnega učinka, stroški postopka ne smejo odvrniti potrošnika od obrambe pred zahtevki banke). Obenem bi se takšno postopanje upiralo tudi temeljnemu načelu pravičnosti, v okviru katerega ni mogoče prezreti, da je potrebo po postopku v končni posledici povzročila tožena stranka. Nazadnje se je namreč s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 319/2023 z dne 13. 6. 2023 izkazalo, da je tožeča stranka utemeljeno vtoževala ničnost kreditne pogodbe zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev.

18.Glede na vse pojasnjeno pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi tožeče stranke, da je kljub delnemu zavrženju tožbe po uspehu upravičena do povrnitve vseh potrebnih stroškov tega pravdnega postopka.

c) K pritožbi tožeče stranke - glede odmere (višine) stroškov

19.V dopolnitvi pritožbe tožeča stranka tudi pravilno navaja, da bi ji moralo sodišče prve stopnje skladno z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) priznati strošek sodne takse v višini 3.555,00 EUR za pritožbo. Sodišče prve stopnje tega stroška ni priznalo z utemeljitvijo, da je bila tožeča stranka oproščena plačila sodnih taks, kar drži le za prvo tožnico in drugega tožnika, ne pa tudi za tretjega tožnika A. A.

20.Prav tako pritožbeno sodišče tožeči stranki pritrjuje, da bi bilo treba njene odvetniške stroške skladno s tretjim odstavkom 12. člena OT v zvezi s 14. členom OT odmeriti upoštevaje OT,

veljavno ob uvedbi postopka. Ob vrednosti spornega predmeta 216.102,27 EUR in takratni vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR bi namreč osnovna vrednost storitve po prej veljavni OT znašala 1.900 točk, zaradi kasnejše spremembe vrednosti točke iz 0,459 EUR na 0,60 EUR pa bi osnovna vrednost storitve po veljavni OT znašala le 1.700 točk4. Zaradi spremembe vrednosti točke bi bila torej vrednost storitve ob odmeri stroškov nižja za več kot 10 % kot bi bila vrednost storitve ob uvedbi postopka. Odvetniške stroške tožeče stranke je posledično treba odmeriti glede na izhodiščno vrednost storitve 1.900 točk.

Tožeči stranki pripada: 1.900 točk namesto priznanih 1.700 točk (1. točka tar. št. 18 OT) za tožbo, 1.900 točk namesto priznanih 1.700 točk za 1. pripravljalno vlogo z dne 24. 11. 2016 (1. točka tar. št. 19 OT), 1.900 točk namesto priznanih 1.700 točk za zastopanje na naroku dne 8. 12. 2016 (1. točka tar. št. 20), 1.425 točk namesto priznanih 1.275 točk za 2. pripravljalno vlogo z dne 6. 1. 2017 (2. točka tar. št. 19), 950 točk namesto 850 točk za 3. pripravljalno vlogo z dne 17. 2. 2017 (3. točka tar. št. 19 OT), 950 točk namesto 850 točk za zastopanje na naroku 20. 3. 2017 (2. točka tar. št. 20), 950 točk namesto 850 točk za zastopanje na naroku dne 15. 5. 2017 (2. točka tar. št. 20), 950 točk namesto 850 točk za pripravljalno vlogo z dne 14. 7. 2017 (3. točka tar. št. 19), 2.375 točk namesto 2.125 točk za pritožbo (1. točka tar. št. 21), 950 točk namesto priznanih 850 točk za pripravljalno vlogo z dne 31. 12. 2018 (3. točka tar. št. 19), 950 točk namesto priznanih 850 točk za vlogo z dne 21. 1. 2019 (3. točka tar. št. 19), 950 točk namesto priznanih 850 točk za zastopanje na naroku dne 23. 1. 2019 (2. točka tar. št. 20), 950 točk namesto priznanih 850 točk za vlogo z dne 21. 3. 2019 (3. točka tar. št. 19), 950 točk namesto priznanih 850 točk za zastopanje na naroku dne 25. 3. 2019 (2. točka tar. št. 20), 2.375 točk namesto priznanih 2.125 točk za pritožbo z dne 9. 7. 2019 (1. točka tar. št. 21), 2.375 točk namesto priznanih 2.125 točk za zastopanje na naroku na višjem sodišču 5. 5. 2021 (5. točka tar. št. 20), 950 točk namesto priznanih 850 točk za vlogo z dne 18. 8. 2021 (3. točka tar. št. 19), 950 točk namesto priznanih 850 točk za vlogo z dne 30. 12. 2021 (3. točka tar. št. 19), 950 točk namesto priznanih 850 točk za vlogo z dne 14. 3. 2022 (3. točka tar. št. 19), 950 točk namesto priznanih 850 točk za vlogo z dne 13. 6. 2022 (3. točka tar. št. 19), 950 točk namesto priznanih 850 točk za vlogo z dne 4. 7. 2022 (3. točka tar. št. 19), 950 točk namesto priznanih 850 točk za zastopanje na naroku dne 4. 7. 2022 (2. točka tar. št. 20). Tudi za pritožbo zoper delno sodbo z dne 15. 9. 2022 bi tožeči stranki pripadalo 2375 točk, vendar je tožeča stranka priglasila le 2.100 točk, zato ji več kot to ni mogoče prisoditi5 (1. točka tar. št. 21).

Sodišče prve stopnje je tožeči stranki odmerilo za 3.000 točk prenizke odvetniške stroške, kar upoštevaje pribitek za zastopanje več strank znaša 3.600,00 točk. Povečano še za materialne stroške in 22% DDV pa ob vrednosti točke 0,60 EUR to znaša 2.668,87 EUR. Sodišče je torej tožeči stranki odmerilo za 2.668,87 EUR premalo odvetniških stroškov, prav tako ji neutemeljeno ni priznalo sodne takse za pritožbo v višini 3.555,00 EUR6. Vsota obeh zneskov je 6.223,87 EUR. Navedeno pomeni, da ob že priznanih odvetniških stroških v višini 24.039,55 EUR, kilometrini v skupni višini 455,08 EUR in sodni taksi za tožbo 4.740,00 EUR stroški postopka tožeče stranke na prvi stopnji znašajo 35.458,50 EUR. Ker pa je treba šteti, da je tožeča stranka po temelju upravičena do vseh njenih potrebnih pravdnih stroškov7, se torej znesek, ki ji ga je tožena stranka dolžna povrniti, zviša za 31.836,96 EUR (35.458,50 EUR - prisojenih 3.621,54 EUR).

d) K pritožbi tožene stranke - glede odločitve o stroških

Pritožbo je vložila tudi tožena stranka. Glede odločitve o stroških tožeče stranke ima prav, da je le-tej sodišče prve stopnje napačno dvakrat priznalo stroške za vlogo z dne 4. 7. 2022. Kolikor se pritožba tožene stranke nanaša na odločitev o njenih pravdnih stroških, pa ji ni mogoče slediti. Ob zgoraj obrazloženi presoji pritožbenega sodišča, da je do povrnitve pravdnih stroškov po uspehu upravičena le tožeča stranka, toženi stranki pravdni stroški ne gredo.

Odločitev pritožbenega sodišča

Ker je končni znesek, ki ga mora po odločitvi pritožbenega sodišča tožena stranka plačati tožeči stranki, višji od z izpodbijanim sklepom prisojenega, je pritožba tožeče stranke v celoti utemeljena, pritožba tožene stranke pa ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je po povedanem pritožbo tožene stranke zavrnilo, pritožbi tožeče stranke pa je ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 365. člena ZPP) tako, da se znesek stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki, zviša za 31.836,96 EUR (na 35.458,50 EUR).

Stroški pritožbenega postopka

Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti njene potrebne pritožbene stroške, ki zajemajo priglašenih 300 točk za sestavo pritožbe (2. točka tar. št. 21 OT), 2 % za materialne stroške in 22% DDV, kar znaša 223,99 EUR. Ta znesek mora tožena stranka tožeči stranki plačati v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka do plačila. Stroški sodne takse za pritožbo tožeči stranki ne gredo, saj taksna obveznost ni nastala in tožeča stranka takse tudi ni plačala. Tožena stranka do povrnitve stroškov njene pritožbe ni upravičena, ker je bila ta zavrnjena (prvi odstavek 154. člena ZPP), pritožbeno sodišče pa ji ni priznalo niti stroškov odgovora na pritožbo tožeče stranke (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP). Tožeča stranka stroškov odgovora na pritožbo tožene stranke ni priglasila.

-------------------------------

1Betetto N. v: Ude L., Galič A. (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 30 in 31.

2Ur. l. RS, št. 2/15, 28/18, 70/22.

3Ur. l. RS, št. 2/15.

4Kot rečeno (glej 14. točka razlogov tega sklepa) sicer tožeča stranka zmotno meni, da je vrednost spornega predmeta v tej zadevi 432.204,54 EUR. Vendar pa so tudi upoštevaje vrednost spornega predmeta 216.102,27 EUR izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 12. člena OT.

5Člen 2 ZPP.

6Glej 19. točka razlogov tega sklepa.

7Glej 15. do 18. toča razlogov tega sklepa.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 2, 154, 154/1, 154/2, 154/3, 274, 274/1

Odvetniška tarifa (2015) - člen 12, 12/2, 12/3, 13/3, 14

Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 18, 18-1, 19, 19-1, 19-2, 19-3, 20, 20-1, 20-2, 20-5, 21, 21-1, 21-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.