15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 30. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 426/2001 z dne 6. 3. 2002 in zoper sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2638/99 z dne 13. 3. 2001 se zavrže.

2.Pritožnik sam nosi stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je 18. 7. 2005 vložil ustavno pritožbo zoper v izreku navedeni sodni odločbi. Predlaga, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo obravnava kljub temu, da je vložena prepozno. Svoj predlog utemeljuje z navedbo, da se je šele kasneje seznanil s sodno prakso Ustavnega sodišča, iz katere naj bi izhajalo, da je kršitev, ki jo uveljavlja, evidentna.

2.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Po tretjem odstavku 52. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku šestdesetdnevnega roka.

3.Po ustaljeni ustavnosodni presoji je pogoj za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS kljub zamudi roka, da je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin razvidno, da so bile z izpodbijanim aktom očitno hudo kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre tako glede vprašanja zavrženja revizije kot glede vprašanja zavrnitve zahtevka za prestavitev ceste in za vzpostavitev prejšnjega stanja.

4.Izjemnega obravnavanja ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena ZUstS pritožnik ne more doseči z zatrjevanjem, da se je prepozno seznanil z ustavnosodno presojo. Pogoj, določen v tretjem odstavku 52. člena ZUstS, da gre za posebno utemeljen primer, se namreč nanaša na utemeljenost ustavne pritožbe po vsebini, ne pa na razloge, ki naj bi opravičevali zamudo pri vložitvi ustavne pritožbe. To pritožnikovo navedbo Ustavno sodišče lahko obravnava kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje (116. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 6. členom ZUstS). Vendar je predlog prepozen. Po tretjem odstavku 117. člena ZPP se vrnitev v prejšnje stanje ne more več zahtevati po treh mesecih od dneva zamude. To pomeni, da bi pritožnik lahko vrnitev v prejšnje stanje predlagal najkasneje po preteku treh mesecev od izteka 60-dnevnega roka za vložitev ustavne pritožbe. Kot izhaja iz podatkov, ki jih je Ustavnemu sodišču poslalo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, je bil sklep Vrhovnega sodišča pritožniku vročen 27. 3. 2002 (sodba Višjega sodišča pa še določen čas pred tem), zato je predlog, vložen 18. 7. 2005, očitno prepozen.

5.Ker pritožnik ni izkazal, da bi šlo za posebno utemeljen primer za odločanje o prepozni ustavni pritožbi, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka. O stroških postopka pred rednimi sodišči pa Ustavno sodišče ni pristojno odločati.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena in 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić