Jedro

Utemeljen je tožbeni očitek v zvezi s kršitvijo načela zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Pri čemer sodišče pojasnjuje, da ne le, da bi jo toženka lahko pozvala na predložitev dokazil o zatrjevani škodi, kot pričakuje tožnica, ampak bi jo upoštevajoč 9. člen ZUP morala pozvati na predložitev dokazil o zatrjevani škodi, če je ocenila, da je dopolnitev Prošnje nepopolna.

Toženka po presoji sodišča na podlagi 24. člena ZBPP ne more zavrniti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči naj ne bi bila dokazana ena od zatrjevanih predpostavk odškodninskega delikta. Kot že navedeno, organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomoč.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 568/2024 z dne 23. 7. 2024 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 469,70 EUR EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Toženka je na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 11. 7. 2024, za vložitev tožbe za plačilo odškodnine zoper zavarovalnico A., d. d., zastopanje pred sodiščem prve stopnje, tudi v morebitnem mediacijskem postopku in oprostitve plačila vseh stroškov postopka (v nadaljevanju Prošnja).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je zaradi nepopolnosti Prošnje, toženka tožnico pozvala na dopolnitev s pozivom (z dne 12. 7. 2024) in sicer: (i) da navede, kdaj in na kakšen način je pri tožnici prišlo do škode, da dostavi: (ii) dokazila o nastali škodi; (iii) odškodninski zahtevek, vložen na zavarovalnico; (iv) zavrnitev plačila zahtevane odškodnine s strani zavarovalnice ter morebitno odločitev pritožbene komisije zavarovalnice in (v) da navede višino vtoževanega zneska po posameznih postavkah (materialna in nematerialna škoda) in (vi) predloži dokazila o nastanku škode. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica po pozivu Prošnjo dopolnila in navedla, da je bila sopotnica v vozilu VW GOLF CL, z reg št. ..., ki ga je vozil B. B., dne 30. 7. 2021, udeležena in poškodovana v prometni nezgodi, ki se je zgodila ob 18.20 uri, na avtomobilski cesti izven naselja C., ko se je v vozilo od zadaj zaletelo vozilo FORD S MAX z reg. št. ..., zavarovano pri A., d. d. po polici št. ..., da so nesrečo obravnavali policisti PP Novo mesto. Tožnica je navedla, da je zavarovalnica A. na njen odškodninski zahtevek priznala znesek 800,00 EUR, ki po oceni tožnice ne predstavlja pravične odškodnine za utrpelo škodo, zato je za zaščito njenih pravic treba vložiti tožbo. Tožnica je še navedla, da bo v sodnem postopku zahtevala odškodnino za nepremoženjsko škodo za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 3.000 EUR , za strah 1.000,00 EUR ter materialno škodo 26,64 EUR.

3.Toženka je upoštevajoč tožničine navedbe ugotovila, da je pravna podlaga za tožničino tožbo sicer Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) in Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP), vendar je Prošnjo zavrnila, ker tožnica ni predložila listin, ki dokazujejo nastanek škode. Prošnjo je zavrnila po ugotovitvi, da je zadeva očitno nerazumna na podlagi drugega odstavka 24. člena ZBPP. Toženka je ocenila, da škoda in nastanek škode za postopek brezplačne pravne pomoči nista niti verjetno izkazana. Toženka je menila, da bi lahko tožnica škodo vsaj verjetno izkazala z morebitno medicinsko dokumentacijo ali z dopisom zavarovalnice A., d. d., v katerem naj bi tožnici zavarovalnica ponudila 800,00 EUR odškodnine. Toženka je ugotovila, da je Prošnja nerazumna, ker tožnica ni predložila listin o zatrjevani škodi, zato tožnica po oceni toženke ni izkazala, da ima verjetne izglede za uspeh in da je razumno začeti postopek. Ugotovila je, da tožnica ni zadostila dokaznemu bremenu glede vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato ni ugotavljala materialnega pogoja in Prošnjo na podlagi drugega odstavka 24. člena ZBPP zavrnila.

Navedbe tožnice

4.Tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo, ki je po njenem mnenju napačna in nesprejemljiva, odpravi in vrne v ponovno odločanje toženki.

5.Poudarja, da je glede na povzete navedbe tožnice iz upravnega postopka mogoče zaključiti, da je do škodnega dogodka prišlo, da je škodni dogodek obravnavala zavarovalnica A., d. d. ter tožnici ponudila določeno odškodnino. Poudarja, da je v upravnem postopku navedla, da ji je zavarovalnica ponudila znesek 800,00 EUR, kar po mnenju tožnice pomeni, da je upravičena do primerne in pravične odškodnine ter da se bo v sodnem postopku ugotavljala le še razlika med že izplačano in vtoževano odškodnine. To pa je v pristojnosti pravdnega sodišča in ne toženke. Toženki očita, da je imela dovolj podatkov, da bi lahko odločila o Prošnji, saj je tožnica vse skupaj natančno in konkretizirano predstavila, toženka pa navedbam tožnice ni niti nasprotovala. Odločitev toženke, da je Prošnja nerazumna zgolj zato, ker tožnica ni predložila listin, je po mnenju tožnice napačna in neosnovana, sploh pa nesprejemljiva. Tožnica trdi, da bi jo toženka, če je menila, da kljub dopolnitvi potrebuje še kakšna dokazila, lahko pozvala k dopolnitvi prošnje oziroma predložitvi listin. Tožbi prilaga tožbo s prilogami, ki jo je dne 26. 7. 2024 vložila na Okrajno sodišče v Krškem in se obravnava pod opr. št. P 81/2024. V tožbi gre za identičen opis škodnega dogodka in tudi postopka glede uveljavljanja odškodnine, kot je bil v celoti pred izdajo izpodbijane odločbe predstavljen toženki.

Navedbe toženke

6.Toženka na tožbo ni odgovorila. V vlogi, ki jo je sodišče prejelo 20. 11. 2024, je navedla, da se naroka za glavno obravnavo 2. 12. 2024 ne bo udeležila in priložila sodbo naslovnega sodišča IU 1572/2024 z dne 12. 11. 2024.

K I. točki izreka

7.Sodišče je v dokaznem postopku izvedlo vse predlagane dokaze in sicer je prebralo dokaze, ki so v sodnem spisu označeni kot priloga od A1 do A3, v soglasju s tožnico štelo za prebrane vse listine spisa toženke št. Bpp 568/2024. Tožnica je umaknila dokazni predlog s svojim zaslišanjem.

Tožba je utemeljena.

8.Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja, višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.

ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.

Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.

Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.

9.Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoj upoštevajo (tudi) okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP); je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

10.Iz ustaljene sodne prakse Upravnega sodišča RS izhaja, da je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP), ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti z uporabo kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki so vezani na pojem očitnosti. S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za brezplačno pravno pomoč: razlogi za morebitno zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na tej podlagi morajo biti očitni. Očiten pa pomeni takšen, ki ga ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu, ker vse okoliščine, zdrava pamet in vse izkušnje, brez dokazovanja in brez možnosti nasprotnega utemeljevanja izključujejo vsako možnost drugačnega sklepa.

Organ za brezplačno pravno pomoč, glede na povzeta materialnopravna izhodišča, nima zakonske podlage, da bi onkraj standarda očitnosti opravil podrobno in kompleksno vsebinsko analizo oziroma obrazloženo presojo (sodne) odločbe, ki jo želi prosilec izpodbiti. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje z Ustavo RS zagotovljene pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, zaradi česar je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati v skladu s načelom sorazmernosti tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oziroma prekomernega posega v varovano pravico. Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že opisanega standarda očitnosti. To pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomoč.

11.Tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe zaradi plačila odškodnine od zavarovalnice A., d. d., zastopanje pred sodiščem prve stopnje, morebitni mediacijski postopek in oprostitev plačila vseh stroškov postopka. Toženka je tožničino prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnila, ker je ugotovila, da je Prošnja nerazumna, ker tožnica ni predložila dokazil o zatrjevani škodi, zato po mnenju toženke tožnica ni izkazala, da ima verjetne izglede za uspeh in da je razumno začeti postopek.

12.Ni sporno, da je tožnica v dopolnitvi Prošnje po pozivu toženke med drugim navedla: (i) da je bila sopotnica v vozilu VW GOLF CL, z reg št. ..., ki ga je vozil B. B., dne 30. 7. 2021, udeležena in poškodovana v prometni nezgodi, ki se je zgodila ob 18.20 uri, na avtomobilski cesti izven naselja C., ko se je v vozilo od zadaj zaletelo vozilo FORD S MAX z reg. št. ..., zavarovano pri A., d. d. po polici št. ...; (ii) da so nesrečo obravnavali policisti PP Novo mesto; (iii) da je Zavarovalnica A., na njen odškodninski zahtevek priznala znesek 800,00 EUR, ki po oceni tožnice ne predstavlja pravične odškodnine za utrpelo škodo; (iv) da je za zaščito njenih pravic treba vložiti tožbo; (v) da bo v sodnem postopku zahtevala odškodnino za nepremoženjsko škodo za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 3.000 EUR, za strah 1.000,00 EUR ter materialno škodo 26,64 EUR.

13.Utemeljen je tožbeni očitek v zvezi s kršitvijo načela zaslišanja stranke (9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Pri čemer sodišče pojasnjuje, da ne le, da bi jo toženka lahko pozvala na predložitev dokazil o zatrjevani škodi, kot pričakuje tožnica, ampak bi jo upoštevajoč 9. člen ZUP morala pozvati na predložitev dokazil o zatrjevani škodi, če je ocenila, da je dopolnitev Prošnje nepopolna. Stranki je namreč treba dati, preden se izda odločba, možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (prvi odstavek 9. člena ZUP). Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP). Ni sporno, da toženka tožnice po dopolnitvi Prošnje o svoji ugotovitvi, da je dopolnitev "nepopolna" (ker niso predložene listine, ki naj bi navedbe tožnice o nastanku škode dokazala), ni obvestila. Ker toženka tožnice ni obvestila, da njena dopolnitev Prošnje ni popolna ( po oceni toženke manjkajo dokazila o nastanku škode) in je na to ugotovitev oprla svojo odločbo, je storila bistveno kršitev pravil postopka iz tretje točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

14.Utemeljen je tudi tožbeni ugovor, da je toženka zmotno uporabila materialno pravo, ko je zavrnila Prošnjo zato, ker naj bi bila Prošnja nerazumna, ker tožnica ni predložila dokazil o zatrjevani škodi z utemeljitvijo, kot je mogoče smiselno povzeti, da tožnica ni izkazala, da ima verjetne izglede za uspeh in da bi bilo razumno začeti postopek. Toženka je sicer pravilno navedla, da predstavljata, glede na zatrjevana dejstva, pravno podlago za tožničin odškodninski zahtevek OZ in ZOZP. Odločitev toženke, da je Prošnja nerazumna zato, ker tožnica ni predložila dokazil, ki naj bi dokazala nastanek škode, presega pooblastila organa za brezplačno pomoč. Po presoji sodišča ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč ne daje pooblastila, da zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč z utemeljitvijo, da tožnica ni dokazala, čeprav je zatrjevala, ene od predpostavk odškodninskega delikta, saj se s tem organ spušča v sodno presojo utemeljenosti odškodninskega zahtevka tožnice, za kar po presoji sodišča v postopku brezplačne pravne pomoči nima zakonske podlage, na kar utemeljeno opozori tožnica. Toženka po presoji sodišča na podlagi 24. člena ZBPP ne more zavrniti prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči naj ne bi bila dokazana ena od zatrjevanih predpostavk odškodninskega delikta. Kot že navedeno, organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomoč.

15.Sodišče je na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo v ponoven postopek organu, ki je izpodbijano odločbo izdal. Organ, ki je izpodbijano odločbo izdal, je na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

K II. točki izreka

16.Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnico pa je v upravnem sporu zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 385 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, skupaj 469,70 EUR. Toženka je dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanja obveznosti.

-------------------------------

1Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.

2Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.

3Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88

4Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.

5Glej na primer sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenje v zadevah I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019, I U 509/2020 z dne 14. 5. 2020, II U 322/2020 z dne 11. 11. 2020, I U 544/2022 z dne 11. 5. 2022 in I U 643/2022 z dne 8. 7. 2022, I U 737/2023 z dne 2. 8. 2023.

6Glej na primer razlago pojma očiten v sklepu Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi Up‑62/96 z dne 11. 4. 1996.

7Tako na primer Upravno sodišče RS v zadevi I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019.

8Glej sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi I U 1477/23 z dne 11. 12. 2023 in I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.