Jedro

Pravica do izjave omogoča stranki tri temeljne pravice: pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa, nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Delovnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 81/2023 z dne 4. 12. 2024 odpravi ter zadeva vrne v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR z 22 % DDV v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: organ za BPP) odločil, da je tožeča stranka kot upravičenka do brezplačne pomoči po odločbi, št. Bpp 81/2023 z dne 30. 5. 2023 neupravičeno prejela brezplačno pravno pomoč in je kot zavezanka za vračilo izplačanih stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči v višini 1.948,04 EUR in zakonskih zamudnih obresti v višini 198,84 EUR, ki jih nakaže na TRR tožene stranke v roku 15 dni od prejema te odločbe, sicer se še dalje obračunajo zakonske zamudne obresti (1. in 2. točka izreka odločbe). Upravičenka do brezplačne pravne pomoči lahko znesek povrne v obrokih največ šestih, in sicer tako, da se v postavljenem roku plača 1. obrok, nato vsak mesec naslednjega do celotnega plačila (3. točka izreka).

2.Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP dne 17. 5. 2023 tožeči stranki odobril brezplačno pravno pomoč za svetovanje in vložitev tožbe, za zastopanje pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ter za zastopanje v postopku mediacije zoper delodajalca A., d.o.o., zaradi ugotovitve sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in uveljavljanja denarnih zahtevkov ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Dne 30. 11. 2023 je bila pred Delovnim sodiščem v Mariboru, št. Pd 186/2023 sklenjena sodna poravnava, v kateri je bilo dogovorjeno, da se tožena stranka zaveže upravičenki brezplačne pravne pomoči plačati neto znesek 250,00 EUR. Organ za BPP je dne 5. 12. 2023 prejel napotnico odvetnice in s sklepom, št. Bpp 81/2023 z dne 22. 12. 2023 priznal stroške nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 1.948,04 EUR. Stroški so bili izplačani odvetnici 5. 2. 2024.

3.Organ za BPP je ugotovil, da se je tožnica dne 1. 7. 2023 zaposlila za polovični delovni čas, 20 ur na teden, v preostalem delu pa je koristila pravico do dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva. Tožnica je vse do novembra 2023, ko je bila sklenjena sodna poravnava, prejemala 576,65 EUR neto prihodkov, v mesecu oktobru 2023 ji je bil izplačan tudi regres v višini 603,18 EUR. Mož je v tem času prejemal povprečno mesečno plačo v znesku 2.934,00 EUR neto, prav tako je prejel regres. Organ za BPP je ugotovil, da je tožnica od 13. 7. 2024 zaposlena za polni delovni čas in prejema povprečno mesečno plačo 883,73 EUR neto v zadnjem letu so bili prihodki družine v skupni povprečni višini 3.253,47 EUR neto in od tožnice v višini 601,84 EUR neto in njenega moža 2.651,63 EUR neto.

4.Organ za BPP se je v izpodbijani odločbi skliceval na 41. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ker je tožnica opustila dolžnost obveščanja o spremembah, ki vplivajo na pravico do brezplačne pravne pomoči in na drugi odstavek 43. člena ZBPP ter naložil tožnici neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti in plačati stroške, ki jih je bila oproščena.

Tožbene navedbe

5.Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu, pri čemer navaja, da ni podlage v zakonskih določbah 41. in 43. člena ZBPP, da se tožnici kot sankcija, ker sprememb o tem, da se je 1. 7. 2023 zaposlila za polovični delovni čas in je prejemala 576,65 EUR neto prihodkov in regres v višini 603,18 EUR, ni sporočila v predpisanem roku, naložila vračilo že plačane oziroma dodeljene brezplačne pravne pomoči v celoti, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe. V primeru uporabe 41. oziroma 43. člena ZBPP strokovna služba v takšnem primeru začne postopek po uradni dolžnosti in po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu za BPP predlaga izdajo odločbe, s katero ugotovi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ali določi drug obseg oziroma obliko brezplačne pravne pomoči. V konkretnem primeru pa ni bila nikoli izdana odločba, s katero bi pristojni organ za BPP odločil, da je tožnici zaradi spremenjenih okoliščin prenehala upravičenost do brezplačne pravne pomoči. Dejstvo je, da ko je bila brezplačna pravna pomoč že izplačana, se organ za BPP več ne more sklicevati na določbo drugega odstavka 41. člena ZBPP, še posebej, ker pred izdajo sklepa o stroških ni odločil o prenehanju upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, prav tako ni bilo odločeno o datumu prenehanja brezplačne pravne pomoči. Nadalje iz razlogov izpodbijane odločbe ni razvidno, ali tožnica pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjevala ves čas, za katerega je bila ta dodeljena, ali samo v določenem obdobju. Iz obrazložitve odločbe namreč nikakor ni sporno, da je tožnica za določeno obdobje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči vsekakor izpolnjevala.

6.Nadalje je bila izpodbijana odločba izdana, ne da bi organ za BPP pred izdajo odločbe pisno tožnico seznanil z razlogi o neupravičenosti prejete BPP, tako da bi imela tožnica možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Organ za Bpp o ugotovljenih dejstvih tožnice ni seznanil in ji tudi ni dal možnosti, da se izjavi glede okoliščin, ki se nanašajo na upravičenost do brezplačne pravne pomoči, na kar se nanaša izpodbijana odločba. Izpodbijana odločba je zato nezakonita iz razlogov kršitev pravice do izjave oziroma kršitve načela kontradiktornosti, saj tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe tožeče stranke ni seznanila z vsebino svojih ugotovitev in ji omogočila izjave. Tako je bilo tudi kršeno načelo zaslišanja stranke v upravnem postopku in s tem ji je bila kršena pravica enakega varstva iz 22. člena Ustave RS in ustavnem varstvu človekovega dostojanstva iz 21. člena Ustave RS. Kršitev pravice do izjave se po 3. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) v vsakem primeru šteje kot bistveno kršitev pravila upravnega postopka, zato tudi ta razlog sam po sebi zadostuje za to, da sodišče tožbi ugodi in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi. Nadalje organ za BPP ni pravilno uporabil materialnega prava, saj ni sporno, da je bila v zadevi Delovnega sodišča v Mariboru, št. Pd 186/2023, za katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, sklenjena sodna poravnava, po kateri je tožeča stranka prejela plačilo 250,00 EUR, zaradi česar bi organ za BPP moral upoštevati določilo 48. člena ZBPP. Prav tako bi organ za BPP moral upoštevati tretji odstavek 48. člena ZBPP, saj se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Organ za BPP tudi ni ugotovil pravilno dejanskega stanja, zato je v tem delu odločba nezadostno obrazložena. Namreč iz odločbe izhaja le, da se je tožnica 1. 7. 2023 zaposlila, da je prejemala 506,65 neto plače, da ji je bil oktobra izplačan regres 603,18 EUR, mož pa naj bi prejemal povprečno plačo 2.934 EUR, kar pa nikakor ne drži ter organ za BPP v zvezi s tem ni pravilno ugotovil dejanskega stanja. Pri tem ni upoštevala, da mož tožnice plačuje preživnino za dva mladoletna otroka, in sicer v letu 2023 je plačeval preživnino v skupni višini 473,02 EUR, kar je odhodek, ki bi ga organ moral upoštevati, ki bi ga organ moral upoštevati pri tem, ali je tožnica izpolnjevala pogoje za brezplačno pravno pomoč. Ker organ teh dejstev ni upošteval, ni ugotovljeno dejansko stanje, zato tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in upravni postopek ustavi in tožeči stranki povrne njene stroške postopka, podrejeno pa odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponovno odločanje in priglaša stroške.

Navedbe tožene stranke

7.V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da prereka tožbene navedbe, v kolikor se izrecno z njimi ne strinja. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči so na podlagi tretjega odstavka 41. člena ZBPP izrecno opozorjeni na obveznost obveščanja o spremembah, ki vplivajo na pravico do brezplačne pravne pomoči. Upravičenka do brezplačne pravne pomoči je to dolžnost opustila, čeprav so se prihodki družine z njeno zaposlitvijo povišali. Četudi prosilci brezplačne pomoči sami ne preverjajo, ali so ob spremembi še dalje upravičeni dodeljene brezplačne pravne pomoči, pa to stori organ po njihovem obvestilu in v tem primeru izda odločbo o ustavitvi izvajanja brezplačne pravne pomoči. Po stališču organa za BPP izpad navedb glede višine dohodkov in odhodkov njenega moža ne vpliva na izdano izpodbijano odločbo, saj iz izpodbijane odločbe izhaja višina minimalnega prihodka za tri družinske člane v skupni višini 2.909,28 EUR, kjer je upoštevan dvakratnik minimalnega dohodka od 1. 4. 2024 v višini 484,88 EUR, ki se pomnoži z družinskimi člani. Če se k temu znesku prišteje iz tožbe navedena preživnina v znesku 473,02 EUR, znaša meja za upravičenost do brezplačne pravne pomoči v višini 3.382,30 EUR, kar pa je družina v vsakem primeru presegla, saj so njihovi prihodki od prejema prve plače prosilke naprej zvišali povprečno na 3.510,65 EUR neto. K temu je potrebno prišteti še regres, ki je v odločbi naveden. Ker so prihodki družine že presegali socialni transfer, pa se prišteje še 200,81 EUR na mesec. Tožničinem možu je bil namreč v letu 2023 izplačan regres v višini 1.203,36, razdeljen na 12 mesecev po 100,28 EUR na mesec in tožnici v višini 603,18 EUR razdeljen na mesečno višino 100,53 EUR. Organ za BPP tako zaključuje, da dohodki družine presegajo višino, do katere je tožnica še upravičena do brezplačne pravne pomoči.

Sodna presoja

K točki I izreka

8.Tožba je utemeljena.

9.Sodišče v obravnavani zadevi presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, ki temelji na določilih 41. člena in 43. člena ZBPP. Po 43. členu ZBPP gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v treh primerih: če je bila upravičencu dodeljena na podlagi (1) lažnega prikazovanja ali (2) zamolčanja podatkov oziroma (3) spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Slednji določa, da mora upravičenec pristojno strokovno službo v času od dodelitve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja.

10.Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnici bila odobrena brezplačna pravna pomoč z odločbo, št. Bpp 81/2023 z dne 30. 5. 2023 in s sklepom, št. Bpp 81/2023 z dne 22. 12. 2023 odvetnici tožnice priznani stroški nudenja brezplačne pravne pomoči v znesku 1.948,04 EUR.

11.ZBPP toženi stranki omogoča, da začne po uradni dolžnosti postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 42. člena ZBPP). Po drugem odstavku istega člena strokovna služba po izvedenem ugotovitvenem postopku pristojnemu organu predlaga izdajo odločbe, s katero se ugotovi prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči ali določi drug obseg oziroma obliko brezplačne pravne pomoči.

12.Organ za BPP je začel postopek ugotavljanja upravičenosti tožnice do brezplačne pravne pomoči in ugotovil, da se je 1. 7. 2023 zaposlila za polovični delovni čas in nato od 13. 7. 2024 za polni delovni čas. Ugotovil je, da prihodki družine, torej tožnice in njenega moža presegajo upravičenost tožnice za brezplačno pravno pomoč, zato je z izpodbijano odločbo naložil tožnici vrnitev prejete brezplačne pravne pomoči. Tožnica v tožbi izrecno graja, da je bila izpodbijana odločba izdana, ne da bi jo organ za BPP pred izdajo odločbe pisno seznanil z razlogi neupravičenosti prejete brezplačne pravne pomoči. ZUP sicer predvideva, da organ lahko odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ki predstavlja izjemo od pravila posebnega ugotovitvenega postopka (kot ga določa prvi odstavek 145. člena ZUP), ki omogoča predvsem polno uresničevanje temeljnih načel materialne resnice in zaslišanja stranke. ZUP v tretjem odstavku 144. člena določa, da ni potrebno zaslišanje stranke, kar ne pomeni, da je izključeno. Za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku tako ni dovolj zgolj to, da je mogoče dejansko stanje in materialno resnico ugotoviti brez izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in v njem vključenega načela zaslišanja strank, pač pa mora biti tako dejanje nepotrebno tudi za uveljavitev ter za zavarovanje strankine pravice in pravne koristi. Organ lahko ugotovi stanje zadeve na podlagi uradnih podatkov, vendar pa zakon tudi v tem primeru določa še nadaljnji pogoj, če "samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi" (2. točka prvega odstavka 144. člena ZUP). Ugotovitveni postopek ne sme potekati v nasprotju s pravili poštenega postopka, kamor poziv stranki za izjavo oz. zaslišanje stranke in s tem zagotovitev kontradiktornosti postopka, vsekakor sodi.

13.Pravica do izjave omogoča stranki tri temeljne pravice: pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka, pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah ter pravico izpodbijati ugotovitve in navedbe organa, nasprotnih strank ter drugih udeležencev postopka. Tako organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, na katere se mora opirati odločba (146. člen ZUP). Ta možnost se lahko da stranki na obravnavi ali izven nje ustno na zapisnik ali v pisni obliki. Bistvo tega načela torej ni zgolj v navzočnosti stranke v postopku izdajanja odločbe, pač pa predvsem v možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, da uveljavlja svoje pravice oziroma brani svoje koristi, ter da se seznani s celotnim potekom in rezultatom ugotovitvenega ter dokaznega postopka.¹ Upravni postopek je namreč presečišče med zasebnim in javnim interesom, ki naj bosta uravnotežena. Enako varstvo pravic je na upravnem področju del obrambnih pravic pred prekomerno rabo oblasti oziroma njeno zlorabo (6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - EKČP).

14.Ugovor tožnice, da je izpodbijana odločba nezakonita iz razloga kršitve pravice do izjave oziroma kršitve načela kontradiktornosti, je utemeljen. Kršitev pravice do izjave se po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, zato že ta razlog sam po sebi zadostuje za to, da je sodišče tožbi ugodilo in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu ( v nadaljevanju ZUS-1) in vrnilo zadevo organu, ki je izpodbijano odločbo izdal, v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1).

15.V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in tožnici dati možnost, da se ustno na obravnavi izjavi o vseh za odločitev relevantnih dejstvih, okoliščinah ter izvedenih dokazih in nato ponovno odločiti o zadevi. Sodišče tudi ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe niti ne izhaja jasno, na katerega izmed teh primerov neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči se tožena stranka sklicuje (43. člen ZBPP).

16.Glede navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo, da izpad navedb glede tožničinih dohodkov oziroma dohodkov njenega moža in plačila preživnine, na izdano odločbo nima nobenega vpliva, sodišče samo pripomni, da se te navedbe nanašajo na dejansko stanje. Tožena stranka ne more nadomestiti pomanjkljivega dejanskega stanja z navedbami v odgovoru na tožbo in dopolnjevati z navajanjem manjkajočih konkretnih dejstev, na katerih naj bi odločitev v izpodbijani odločbi temeljila. Tako gre tudi v tem primeru za kršenje pravice do izjave in te "pomanjkljivosti" more tožena stranka sanirati le v ponovnem postopku, tako da tožnici omogoči temeljne procesne in ustavne garancije poštenega postopka.

Glede glavne obravnave

17.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, upravnih odločb ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, zaradi storjenih kršitev pravil upravnega postopka pred izdajo izpodbijanega akta (drugi odstavek 59. člena ZUS-1).

Glede spora polne jurisdikcije

18.Tožnica je sicer predlagala odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije (s tem, ko je predlagala zgolj odpravo izpodbijane odločbe), vendar za takšno sojenje niso izpolnjeni pogoji po 65. členu ZUS-1, ki v prvem odstavku določa, da sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Po prej navedenem namreč podatki spisa ne dajejo podlage za sojenje v sporu polne jurisdikcije, tožnica pa tudi ni navedla, da bi ji nov postopek pri organu prizadel težko popravljivo škodo.

K točki II izreka

19.Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR z 22 % DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

20.Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1Komentar ZUP, 2004, stran 86.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 41

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 9, 145, 146

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.