Jedro

Je za začetek teka roka za vložitev odgovora na predlog preiskovalnega sodnika relevanten trenutek oziroma dejanski čas, ko je zagovornik potrdil prejem pisanja sodišča, posredovanega po navadni elektronski pošti. S tem, ko je zunajobravnavni senat v obravnavanem primeru sprejel izpodbijano odločitev o podaljšanju pripora zahtevani osebi, še preden je potekel določeni 24 urni rok za izjavo o predlogu preiskovalnega sodnika, je v njeno škodo kršil pravico do obrambe iz 29. člena Ustave v zvezi s sedmim odstavkom 24. člena ZSKZDČEU-1.

Izrek

Pritožbi zagovornika zahtevane osebe A. A. se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v roku 24 ur od prejema te odločbe.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom na podlagi sedmega odstavka 24. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) odločilo, da se zoper zahtevano osebo A. A., iz razloga po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) v zvezi z drugim odstavkom 24. člena ZSKZDČEU-1, pripor podaljša za dva meseca, to je do 5. 3. 2023 do 21.24 ure.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik zahtevane osebe zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, "napačne uporabe materialnega prava" in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, vse v povezavi z določili ZSKZDČEU-1, ter predlogom višjemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter obdolžencu pripor odpravi oziroma ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornik med drugim izrecno uveljavlja kršitev pravice zahtevane osebe do izjave, z navedbami, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo, še preden je zagovorniku omogočilo seznanitev in izjasnitev o predlogu preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora zahtevani osebi, kar je izrecna pravica obrambe. Predlog je zagovorniku poslalo le po elektronski pošti dne 3. 1. 2023 šele ob 16.08 uri, to je po zaključku delovnega časa tako sodišča, kot tudi zagovornika, ter v elektronskem sporočilu še zapisalo, naj zagovornik ob prejemu pisanja potrdi njegov prejem, kar je zagovornik tudi storil dne 5. 1. 2023 ob 13.12 uri, to je takoj, ko se je s pisanjem uspel seznaniti. Od tega trenutka dalje je zagovorniku tekel 24 urni rok za izjavo, ki ga je zagovornik spoštoval in v tem roku tudi priporočeno vložil izjavo, v kateri je argumentirano nasprotoval predlogu za podaljšanje pripora. Ne glede na odprt 24 urni rok za izjavo, pa je sodišče prve stopnje o predlogu preiskovalnega sodnika odločilo še pred iztekom tega roka obrambi za izjavo in s tem eklatantno kršilo pravice obrambe do izjave in izvajanja dokazov v svojo korist iz 29. člena Ustave.

5. Višje sodišče povzetim pritožbenim navedbam glede procesnih ravnanj sodišča (to je načina in časa vročanja predloga preiskovalnega sodnika v izjavo zagovorniku) ter okoliščin časa, ko je zagovornik dejansko potrdil prejem predloga, po pregledu vsebine kazenskega spisa v celoti pritrjuje. Predlog za podaljšanje pripora je sodišče zagovorniku v izjavo posredovalo dne 3. 1. 2023 po elektronski pošti ob 16.08 uri (l. št. 115 v spisu), iz uradnega zaznamka na hrbtni strani iste listovne številke z dne 5. 1. 2023 pa izhaja telefonska izjava zagovornika uslužbencu sodišča ob 9.53 uri, da elektronskega sporočila ni videl in da bo potrdil prejem takoj po prihodu v pisarno. Iz pritožbenih navedb je razvidno, da je to storil ob 13.12 uri tega dne, torej 5. 1. 2023. Navedeno pomeni, da je po sodišču določen 24 urni rok za izjavo na predlog preiskovalnega sodnika potekel dne 6. 1. 2023 ob 13.12 uri, sodišče prve stopnje pa je še pred iztekom tega roka, (že) dne 5. 1. 2023 izdalo izpodbijani sklep.

6. Način vročanja pisanj je določen v 117. in 117.a členu ZKP. V obravnavanem primeru ni sporno, da je sodišče prve stopnje predlog preiskovalnega sodnika v izjavo zagovorniku vročilo po navadni elektronski pošti, ki ga sicer zakon za takšno pisanje izrecno ne predpisuje. Sodna praksa pa sicer v specifičnih zadevah, med katere sodijo tudi priporne zadeve, izjemoma dopušča vročanje tudi na drugačne načine, vendar le, če se stranke s tem strinjajo in če se ugotovi, da je naslovnik na tak način poslano pisanje tudi dejansko prejel1. Navedeno za obravnavani primer pomeni, da je za začetek teka roka za vložitev odgovora na predlog preiskovalnega sodnika relevanten trenutek oziroma dejanski čas, ko je zagovornik potrdil prejem pisanja sodišča, posredovanega po navadni elektronski pošti. Po utemeljenih pritožbenih navedbah zagovornika je zato zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je ne glede na vsebino uradnega zaznamka sodišča z dne 5. 1. 2023 mogoče šteti, da je zagovornik predlog preiskovalnega sodnika prejel pravočasno in imel dovolj časa, da se o njem izjavi. In nadalje, ker je zagovornik prejem predloga potrdil dejansko v roku dveh delovnih dni od njegovega pošiljanja s strani sodišča prve stopnje, mu v tej zvezi, upoštevaje stališča Ustavnega sodišča v odločbi Up-1212/18 z dne 5. 6. 2019, tudi ni mogoče očitati očitnega zavlačevanja postopka, zlasti ne glede na to, da je na pisanje sodišča dejansko odgovoril v (zelo) kratkem roku 24 ur. Izjavo je namreč posredoval sodišču dne 6. 1. 2023 ob 12.38 uri, priporočeno po pošti, torej pravočasno.

7. Pravica stranke do seznanitve in opredelitve glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, je ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena v vsakem sodnem postopku. Gre za pravico do izjave oziroma pravico do kontradiktornosti, ki izhaja iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) ter 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Pravica do izjave ima še posebno ustavnopravno težo v postopku odločanja o priporu oziroma v primeru podaje izjave o predlogu za odreditev oziroma podaljšanje pripora2. Da se stranki dejansko zagotovi ustrezne in zadostne možnosti, da lahko zavzame stališče tako glede dejanskih, kot tudi pravnih vidikov zadeve in tako vpliva na odločitev v postopku, ji mora biti predhodno omogočeno, da izve za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti, še preden o njih odloči sodišče3. 8. S tem, ko je zunajobravnavni senat v obravnavanem primeru sprejel izpodbijano odločitev o podaljšanju pripora zahtevani osebi, še preden je potekel določeni 24 urni rok za izjavo o predlogu preiskovalnega sodnika, je v njeno škodo kršil pravico do obrambe iz 29. člena Ustave v zvezi s sedmim odstavkom 24. člena ZSKZDČEU-1. Zato je višje sodišče ugodilo pritožbi zagovornika in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v roku 24 ur od prejema te odločbe (tretji odstavek 402. člena ZKP). Nova odločitev sodišča prve stopnje mora zajemati tudi presojo pravočasne izjave zahtevane osebe oziroma njenega zagovornika o predlogu preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora, vložene dne 6. 1. 2023. 1 Sodbi Vrhovnega sodišča XI Ips 5961/2013 z dne 14. 3. 2013 in XI Ips 31100/2020 z dne 23. 7. 2020. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-441/16 z dne 24. 1. 2019. 3 Tako sodba VSRS XI Ips 5773/2019 z dne 6. 6. 2019 in številne druge.