Up-621/02 - 6

18. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., ki ga zastopa zakonita zastopnica B. B., obeh z Z., na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1224/2002 z dne 24. 10. 2002 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. U 1886/2002 z dne 7. 10. 2002 v zvezi z odločbo Upravne enote Radovljica št. 201-123/2002 z dne 4. 10. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravna enota Radovljica je z izpodbijano odločbo zavrnila vpis pritožnika v splošni volilni imenik. Kot razlog za zavrnitev vpisa je navedla, da ima pritožnik še vedno status mladoletne osebe, saj je bila njegovim staršem podaljšana roditeljska pravica preko njegove polnoletnosti, ker sam ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Posledica podaljšanja roditeljske pravice je zato tudi, da pritožnik nima volilne pravice iz 43. člena Ustave. Upravno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo potrdilo stališče Upravne enote. V obrazložitvi sodbe je poudarilo, da ima v obravnavanem primeru podaljšanje roditeljske pravice preko polnoletnosti za posledico podaljšanje statusa mladoletnosti, kar dalje pomeni, da pritožnik ni postal polnoleten in zato ne izpolnjuje enega od zakonitih pogojev za pridobitev volilne pravice (polnoletnost). Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo potrdilo stališče Upravnega sodišča glede pomena in posledic podaljšanja roditeljske pravice. Pri tem je posebej navedlo, da podaljšanje roditeljske pravice izključuje domnevo o popolni poslovni sposobnosti.

2.Ustavni pritožnik je najprej vložil ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča in zatrjeval tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pred Vrhovnim sodiščem.

3.Zatrjeval je, da bi moralo Vrhovno sodišče o njegovi pritožbi zoper sodbo Upravnega sodišča odločati v rokih, ki jih določa 23. člen Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02 - v nadaljevanju ZEVP-1). Potem ko je sodbo prejel, je ustavno pritožbo razširil tudi nanjo.

Menil je, da je pravno stališče glede pravnih posledic podaljšanja roditeljske pravice, zavzeto že v odločbi Upravne enote in potrjeno s sodbami obeh sodišč, v neskladju z Ustavo.

Posledica takšnega pravnega stališča pa naj bi bila odvzem volilne pravice iz 43. člena Ustave. Predlagal je prednostno obravnavo zadeve.

B.

4.Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne more doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe. Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Volilna pravica se evidentira v evidenci volilne pravice državljank in državljanov, ki je stalna (prvi odstavek 2. člena Zakona o evidenci volilne pravice, Uradni list RS, št. 52/02 - v nadaljevanju ZEVP-1) in jo pristojna upravna enota vodi v registru stalnega prebivalstva v upravni enoti ter centralnem registru (3. člen ZEVP-1). V evidenco volilne pravice se vpiše vsakega državljana Republike Slovenije, če zakon določa, da ima volilno pravico. Za vsake volitve pa se na podlagi evidence volilne pravice sestavijo volilni imeniki (prvi odstavek 5. člena ZEVP-1). Volilni imenik, katerega popravek je zahteval pritožnik in na katerega se nanašajo izpodbijane odločbe, ki so predmet te ustavne pritožbe, je bil izdelan za volitve poslancev Državnega zbora v letu 2002. Zato bi tudi morebitna ugodna odločitev Ustavnega sodišča ne imela za pritožnika nobene pravne koristi. Volitve, za katere je bil izdelan volilni imenik in v katerega pritožnik ni bil vpisan, so bile že izvedene. Glede na določbe ZEVP-1 in glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I- 346/02 z dne 10. 7. 2003 (Uradni list RS, št. 73/03) pa bo pritožnik vpisan v evidenco volilne pravice in v volilni imenik, ki bo sestavljen za prve naslednje volitve oziroma prvo naslednje glasovanje. S tem bo lahko izvrševal volilno pravico. Zato se njegov pravni položaj zaradi odločitve Ustavnega sodišča o ustavni pritožbi ne bi v ničemer spremenil oziroma izboljšal.

Ustavni pritožnik zato nima pravnega interesa in je bilo treba njegovo ustavno pritožbo zavreči.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 55. člena v zvezi s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan