Jedro

Velik obseg prisvojenih predmetov, zaradi katerega je bilo omajano zaupanje delodajalca do delavca, ni razlog, zaradi katerega bi bilo neupravičeno pričakovati, da bo delodajalec omogočil delavcu zagovor. Celo nasprotno, prav zaradi tega razloga bi delavec, ki mu grozi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi očitane tatvine, moral imeti možnost podati svoj zagovor, povedati kaj meni o očitku, kakšno je njegovo stališče do predvidenega ukrepa delodajalca, do okoliščin in podobno. Možnost delodajalca, da delavcu iz upravičenih razlogov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne omogoči zagovora, je treba razlagati restriktivno in v posameznih primerih ugotavljati, ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da od delodajalca ni mogoče (bi bilo neupravičeno) pričakovati, da bo delavcu omogočil to pravico.

Izrek

Reviziji se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se pritožbi ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 19.3.2003, s katero je tožena stranka odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja, se odpravi.

Tožena stranka je dolžna tožnika poklicati nazaj na delo in pogodbo o zaposlitvi obnoviti, vse v 8 dneh.

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka na prvi stopnji v znesku 159.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.9.2004 dalje do plačila, vse v osmih dneh." Tožena stranka je dolžna plačati tožniku stroške pritožbenega postopka v znesku 66.000,00 SIT v osmih dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja z dne 19.3.2003 in da je tožena stranka dolžna poklicati tožnika nazaj na delo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri niso navedeni osnovni elementi kaznivega dejanja niti očitek, da je tožnik zakrivil kaznivo dejanje. Navaja se zgolj zaseg in vrnitev predmetov s strani policije toženi stranki. Tožnik ne sprejema obrazložitve, da velik obseg prisvojenih predmetov pomeni takšno omajanje zaupanja tožene stranke, da zagovor ni potreben. Policijski zaseg predmetov ne pomeni in ni dokaz, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. S tem bi lahko bil podan sum, dejanje bi bilo potrebno dokazati. Zato bi bilo treba tožniku dati možnost, da se pred ugotovitvijo izjavi. Ne soglaša z obrazložitvijo izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na znake oziroma elemente kaznivega dejanja. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizija je revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka navajala formalno, ne da bi ga vsebinsko ob razložila. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Sodišče je v izpodbijani sodbi zmotno uporabilo materialno pravo (na kar pazi revizijsko sodišče že po uradni dolžnosti).

Po določbi 1. alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002) so razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na strani delavca, če ta krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima ta kršitev vse znake kaznivega dejanja. Zakon tudi določa v 110. členu ZDR, da je izredno mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka in ob izpolnitvi zahtev drugega odstavka 83. člena ZDR.

Glede na citirano določbo 111. člena ZDR njegova prva alineja vsebuje dva elementa: prvi element je kršitev (pogodbene ali kakšne druge) obveznosti iz delovnega razmerja in drugi element je kršitev z znaki kaznivega dejanja. To pomeni, da mora biti ugotovljena kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in ne kršitev katere koli obveznosti z znaki kaznivega dejanja. Zato je bilo odprto vprašanje, ki ga je bilo potrebno razrešiti, ali je tožnik kršil kakšno delovno obveznost in če jo je, ali je ta imela znake kaznivega dejanja.

Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z očitkom, da je kršil delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja.

Revizijsko sodišče v celoti sprejema obrazložitev v izpodbijani sodbi glede ugotovitve, da je v spornem primeru šlo za kršitev delovne obveznosti, da je kršitev imela znake kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ - Uradni list RS, št. 63/94 in nadalj.) in da so bili podani odpovedni razlogi iz 111. člena ZDR. Soglaša tudi z zaključkom v izpodbijani sodbi, da je iz odpovedi pogodbe dovolj razvidno, zakaj je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

Revizijsko sodišče pa ne soglaša z zaključkom v izpodbijani sodbi, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor, kar bi morala storiti glede na določbo drugega odstavka 83. člena ZDR. Po tem zakonskem določilu mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči, oziroma če delavec to izrecno odkloni ali se neupravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Tudi po določbi 7. člena Konvencije MOD o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, delovno razmerje delavca ne preneha, zaradi razlogov v zvezi z obnašanjem delavca ali njegovim delom, preden mu je omogočeno, da se zagovarja zaradi takšnih trditev, razen če od delodajalca z razlogom ni pričakovati, da mu to omogoči. Velik obseg prisvojenih predmetov, zaradi katerega je bilo omajano zaupanje tožene stranke do tožnika, po mnenju revizijskega sodišča ni razlog, zaradi katerega bi bilo neupravičeno pričakovati, da bo tožena stranka delavcu omogočila zagovor. Celo nasprotno, prav zaradi tega razloga bi delavec, ki mu grozi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi očitane tatvine, moral imeti možnost podati svoj zagovor, povedati kaj meni o očitku, kakšno je njegovo stališče do predvidenega ukrepa delodajalca, do okoliščin in podobno. Morebitna velika vrednost ukradenega materiala zagovora ne onemogoča niti na strani delodajalca niti na strani delavca. Stališče izpodbijane sodbe, da v takem primeru ni pričakovati od delodajalca, da bi delavcu omogočil zagovor, bi pomenilo izjemno široko razlago določbe, kdaj bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, s tem pa bi lahko prišli v položaj, ko delavcu ne bi omogočili izvajanja pravice, ki mu jo omogoča tako ZDR kot tudi Konvencija 158 MOD, da si tudi v primeru (hude in celo naklepne) kršitve delovnih obveznosti skuša olajšati svoj položaj s tem, da se zagovarja pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi oziroma pred prenehanjem delovnega razmerja. Možnost delodajalca, da delavcu ne omogoči zagovora iz upravičenih razlogov pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po določbah 83. člena ZDR, je treba razlagati restriktivno in v posameznih primerih ugotavljati, ali obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da od delodajalca ni mogoče (bi bilo neupravičeno) pričakovati, da bo delavcu omogočil to pravico, in v takih primerih nato, to sicer zakonsko dano možnost, delodajalcu dopuščati.

Ker delavcu - tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bila dana možnost zagovora, ki jo mora delodajalec omogočiti, revizijsko sodišče zaključuje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila izvedena v skladu z veljavnimi predpisi in je nezakonita. Zato mora revizijsko sodišče, kljub hudi kršitvi delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja in sorazmerno velikim obsegom prisvojenih sredstev, zaradi nespoštovanja predpisov delovnega prava s strani delodajalca, njegovo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi odpraviti (razveljaviti). Spoštovanje predpisov je namreč eno sredstev, s katerim se prizadetim tudi v delovnem razmerju omogoča uveljavljanje enakih pravic (pri različnih odločitvah in v različnih postopkih) kot drugim, to pa je eden od temeljnih načel poštenega odločanja in vodenja poštenih postopkov. To velja tudi za zakonito izpeljavo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa čeprav pri njej ni predviden poseben postopek.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo.

O stroških postopka na prvi stopnji in pritožbenih stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP in ob upoštevanju odvetniške tarife, revizijskih stroškov pa revident ni prijavil.