Jedro

Tožnica za odločitev v zadevi relevantnih dejstev v tožbi ne prereka. Tožnica tako ne prereka ugotovitev toženke, da je bila njena prošnja ob vložitvi nepopolna, da jo je toženka ustrezno pozvala k dopolnitvi ter da prošnje v postavljenem roku (ali kasneje, do izdaje izpodbijanega sklepa) ni dopolnila. V bistvenem tožnica v tožbi pojasnjuje zgolj svoje zdravstvene in socialne okoliščine, ki pa z vidika presoje zakonitosti ravnanja toženke pri zavrženju tožničine prošnje (do vsebinske obravnave katere pred toženko še ni prišlo) niso relevantne. Tožnica sicer navaja tudi, da zaradi zdravstvenih razlogov in strahu ni pravočasno odgovorila, pri čemer pa bi s tem povezane okoliščine (kolikor je mogoče razumeti, da se nanašajo na toženkin poziv k dopolnitvi vloge) lahko predstavljale kvečjemu razloge za predlog za vrnitev v prejšnje stanje oz. za obnovo postopka, ki bi ju tožnica v skladu s 103. členom oziroma 266. členom ZUP lahko vložila pri toženki, ne predstavljajo pa razlogov, ki bi jih tožnica lahko uspešno uveljavljala v zvezi s presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica vložila vlogo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Domžalah, I 158/2024. Toženka se sklicuje na prvi odstavek 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in na 66. člen Zakona o upravnem postopku (ZUP). Pojasnjuje, da je tožnico dne 28. 5. 2024 pozvala, da prošnjo dopolni tako, da natančno navede oziroma opredeli razloge za ugovor zoper sklep oziroma pritožbo zoper sklep o ugovoru, da, ker je predmetni izvršilni postopek že v teku, navede datum vložitve pravnega sredstva oziroma datum izteka roka za vložitev pravnega sredstva ter da predloži izpolnjeno in podpisano izjavo, ki jo je toženka priložila pozivu. V pozivu je bila tožnica izrecno opozorjena na prvi odstavek 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki opredeljuje razloge za ugovor. Tožnica na poziv ni odgovorila, njena prošnja pa je tako nepopolna in kot taka nesposobna obravnavanja, zato jo je toženka zavrgla.

2. Tožnica zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo. V njej (po dopolnitvi na poziv sodišča) navaja, da je žrtev nasilja v družini in se bori za skrbništvo sina, nadlegovana je po telefonu, mailu, pošti in s kupom postopkov in nagajanj s strani bivšega moža. Zbolela je za depresijo in anksioznostjo, je na dolgotrajni bolniški, kmalu gre ponovno v bolnišnico. Nadlegovanje nanjo vpliva tudi tako, da se boji odpirati poštni nabiralnik, boji se vsakega dopisa, vse jo spravlja v stres. Komaj še funkcionira, oziroma ne več popolnoma. Zato tudi ni pravočasno odgovorila, prosi, naj se to upošteva. Priliv je z življenjske zavarovalnice, zaprosila je za izplačilo in prekinitev police zaradi hude bolezni, kar je bilo upoštevano. Gre za enkratni prihodek, ki ga ne bo več, nima več denarja, tudi zdravja si ni uspela povrniti. Prilaga zavarovalno polico, ki jo je razvezala. Prosi za pozitivno odločanje o BPP ter navaja, da nima ničesar več, želela pa bi, da je njena odvetnica ustrezno plačana za svoje delo.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala je upravne spise zadeve.

4. Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), v 80. členu predpisuje, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Po 77. členu ZPP je pravdno sposobna stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pa je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Lahko pa se v (pravdnem) postopku izkaže kot pravdno v celoti ali delno nesposobna oseba, ki ji formalno poslovna sposobnost sicer ni odvzeta, če ni sposobna skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (78. člen ZPP).

5. Tožnica v tožbi navaja, da je pod stresom, v strahu, da že nekaj časa ni več povsem opravilno sposobna ter da komaj še funkcionira oziroma ne več popolno. Kljub tako podanim trditve tožnice se pri sodišču ni vzbudil dvom o obstoju tožničine pravdne sposobnosti. Tožnica je navedbe s tem v zvezi namreč (kot je razvidno iz konteksta njihovega podajanja) podala v opravičilo njenega poznega odgovora na poslane ji pozive ("zaradi zdravstvenih razlogov in strahu vam nisem pravočasno odgovorila"), ne pa v smislu zatrjevanja pomanjkanja svoje pravdne sposobnosti ali potrebe po njenem zastopanju v predmetnem upravnem sporu po zakonitem zastopniku. Tožnica ravno tako ne navaja, da bi bil zoper njo začet postopek odvzema poslovne sposobnosti. Tudi iz siceršnje vsebine tožbe in njenih prilog (ki med drugim obsegajo dokazila o zdravstvenem stanju tožnice in o njenem občasnem kratkotrajnem bolniškem staležu, obenem pa tudi obsežna, a hkrati jasna in razumljiva pisanja tožnice upravnim organom in drugim sodiščem) po presoji sodišča ne izhajajo okoliščine, ki bi vzbudile dvom o obstoju tožničine pravdne sposobnosti, oziroma okoliščine, ki bi kazale, da tožnica v predmetnem upravnem sporu ni sposobna skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi. Sodišče posledično ni izvedlo postopka postavitve zakonitega zastopnika tožnici.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Tožnica s tožbo izpodbija sklep, s katerim je toženka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev BPP. Iz izpodbijanega sklepa (kot navedeno že uvodoma) izhaja, da je toženka tožničino prošnjo zavrgla, ker je ta (po pozivu toženke) ni ustrezno dopolnila.

8. Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZBPP prošnjo za dodelitev BPP vloži prosilec pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz naslednjega odstavka, med drugim tudi podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Skladno s prvim odstavkom 66. člena ZUP, po katerem na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP postopa pristojni organ za BPP kadar ta zakon ne določa drugače, mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava.

9. ZBPP v peti alineji 8. člena določa, da se BPP ne dodeli kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

10. Tožnica je zaprosila za dodelitev BPP v zvezi z izvršilnim postopkom I 158/2024, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah in v katerem je dolžnica. Izvršba se, kot to izhaja iz listin, ki jih je predložila tožnica v postopku pred toženko (Sklep o izvršbi, 2495 I 158/2024 z dne 6. 5. 2024), vodi na podlagi izvršilnega naslova po 17. členu ZIZ, in sicer izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, I Z 88/2023 z dne 4. 12. 2023, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, IV Cp 219/2024 z dne 28. 2. 2024).

11. Da bi toženka lahko ugotovila, ali je glede na 8. člen ZBPP tožnici mogoče dodeliti BPP, je glede na povedano potrebovala podatek o tem, v zvezi s čim konkretno želi tožnica vložiti pravno sredstvo - kot že pojasnjeno, je v primeru izvršilnega postopka na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, BPP namreč mogoče dodeliti zgolj, če prosilec verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo (ti so navedeni v 55. člen ZIZ). Ker navedeno iz tožničine prošnje ob njeni vložitvi ni izhajalo, je po presoji sodišča toženka pravilno zaključila, da prošnja ne obsega vsega, kar je treba, da se lahko obravnava. Prošnja je bila ob vložitvi tako nepopolna, toženka pa je bila tožnico v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP (v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP) upravičena in dolžna pozvati k njeni dopolnitvi.

12. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je toženka v pozivu z dne 28. 5. 2024 navedla (in pojasnila) pravne podlage poziva (32. člen ZBPP, 66. člen ZUP, 8. člen ZBPP, 55. člen ZIZ), tožnico je jasno in razumljivo pozvala, da (med drugim) natančno navede oziroma opredeli razloge za ugovor zoper sklep o izvršbi oziroma pritožbo zoper sklep o ugovoru, ravno tako je tožnico opozorila na posledice, če prošnja za BPP v postavljenem roku (8 dni) ne bo dopolnjena. Toženkin poziv je bil tožnici vročen 10. 6. 2024 (kar izhaja iz vročilnice v upravnem spisu zadeve), rok za dopolnitev prošnje pa se je tako iztekel dne 18. 6. 2024 (toženka v izpodbijanem sklepu v očitni pomoti navaja datum 18. 7. 2024). Toženka v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da tožnica niti v postavljenem roku niti kasneje (do izdaje izpodbijanega sklepa) prošnje ni dopolnila.

13. Tožnica za odločitev v zadevi relevantnih dejstev v tožbi ne prereka. Tožnica tako ne prereka ugotovitev toženke, da je bila njena prošnja ob vložitvi nepopolna, da jo je toženka ustrezno pozvala k dopolnitvi ter da prošnje v postavljenem roku (ali kasneje, do izdaje izpodbijanega sklepa) ni dopolnila. V bistvenem tožnica v tožbi namreč pojasnjuje zgolj svoje zdravstvene in socialne okoliščine, ki pa z vidika presoje zakonitosti ravnanja toženke pri zavrženju tožničine prošnje (do vsebinske obravnave katere pred toženko še ni prišlo) niso relevantne. Tožnica sicer navaja tudi, da zaradi zdravstvenih razlogov in strahu ni pravočasno odgovorila, pri čemer pa bi s tem povezane okoliščine (kolikor je mogoče razumeti, da se nanašajo na toženkin poziv k dopolnitvi vloge) lahko predstavljale kvečjemu razloge za predlog za vrnitev v prejšnje stanje oz. za obnovo postopka, ki bi ju tožnica v skladu s 103. členom oziroma 266. členom ZUP lahko vložila pri toženki, ne predstavljajo pa razlogov, ki bi jih tožnica lahko uspešno uveljavljala v zvezi s presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa. Sodišče ob tem sicer pripominja, da iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožnica kadarkoli kasneje (po izdaji izpodbijanega sklepa) toženki predložila pojasnila, kot so bila zahtevana s pozivom z dne 28. 5. 2024.

14. Po povedanem sodišče sodi, da je toženka tožničino (nepopolno) prošnjo iz razloga, ker je tožnica v postavljenem roku ni dopolnila, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP pravilno in zakonito zavrgla.

15. Ker tožnica nezakonitosti izpodbijanega sklepa ni uspela izkazati, sodišče pa obenem ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

16. Sodišče je v zadevi na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa (da je bila tožničina prošnja ob vložitvi nepopolna, da je toženka tožnico ustrezno pozvala k dopolnitvi ter da tožnica prošnje v postavljenem roku ali kasneje, do izdaje izpodbijanega sklepa, ni dopolnila), med tožnico in toženko ni sporno.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 32<br> Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 80<br> Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 66, 67

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.