Jedro

Glede na izrecno zakonsko določilo 2. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP dolžnik ne more doseči morebitnega ponovnega odpusta obveznosti dokler ne preteče deset let od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil njegov predlog za odpust obveznosti zavrnjen zaradi ugotovljene zlorabe pravice do odpusta obveznosti.

Pritožnik nima premoženja in dohodkov, iz katerih bi se lahko oblikovala stečajna masa, zato bi se stečajni postopek končal brez poplačila upnikov. Hkrati pa tudi brez prenehanja njegovih obveznosti, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je zlorabil pravico do odpusta obveznosti, kar predstavlja odklonilni razlog za odpust obveznosti za čas deset let od pravnomočnosti sklepa. Ker pritožnik ne more doseči drugačnega pravnega položaja od obstoječega, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nad dolžnikom že tekel postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti St 0000/2015. Predlog za začetek novega postopka je zavrglo, ker je ugotovilo, da dolžnik nima premoženja in dohodkov, iz katerih bi se lahko oblikovala stečajna masa, zato bi se stečajni postopek končal brez poplačila upnikov. Hkrati bi se končal tudi brez prenehanja njegovih obveznosti, ker še ni preteklo deset let od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, da je zlorabil pravico do odpusta obveznosti.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik prejema le denarno socialno pomoč v višini 465,34 EUR in nima drugega unovčljivega premoženja. Pritožnik mu očita, da ni upoštevalo, da bi se lahko upniki delno poplačali s prodajo njegovega solastniškega deleža do 1/13 od celote nepremičnine. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik v predlogu za začetek postopka navedel, da je njegov solastniški delež nepremičnine vreden 100,00 EUR, v naravi pa predstavlja 2,5 m2 obcestne površine, na kateri stoji transformatorska postaja. Da je pravilna ugotovitev v izpodbijanemu sklepu, da gre za neunovčljivo premoženje, potrjuje Končno poročilo stečajnega upravitelja v postopku St 0000/2015 z dne 14. 2. 2019 (p. d. 64), da je bil postopek prodaje dolžnikovega solastniškega deleža neuspešen in ga tudi nihče od upnikov ni bil pripravljen prevzeti. Že postopek osebnega stečaja St 0000/2015 je bil s sklepom z dne 15. 2. 2019 ustavljen iz razloga, ker se ni oblikovala razdelitvena masa (p. d. 66). Dolžnik pa v pritožbi priznava, da je njegovo premoženjsko stanje enako, kot je bilo leta 2015. Ob upoštevanju, da ima dolžnik po lastnih navedbah do upnikov 67.065,01 EUR zapadlih in neporavnanih obveznosti (brez obresti in sodnih stroškov), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izkazal, da bi se tekom postopka osebnega stečaja oblikovala stečajna masa, iz katere bi bilo mogoče poleg vračila založenega predujma ter plačila stroškov postopka delno poplačati upnike. Na podlagi navedenih dejstev ni izkazan dolžnikov pravni interes za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja. Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih.

6. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bil v postopku osebnega stečaja St 0000/2015 predlog dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen s sklepom z dne 16. 8. 2018, ki je postal pravnomočen 18. 9. 2018 (p. d. 52). Iz navedenega sklepa izhaja, da je obstajala ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če gre za zlorabo pravice do odpusta (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP). Predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov ali prispevkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek ali naložil plačilo prispevkov v znesku najmanj 4.000 evrov (1. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). Ob navedenem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči. Glede na izrecno zakonsko določilo 2. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP dolžnik ne more doseči morebitnega ponovnega odpusta obveznosti dokler ne preteče deset let od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil njegov predlog za odpust obveznosti zavrnjen zaradi ugotovljene zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik ne more uspeti s sklicevanjem na stališče v sklepu VSL Cst 433/2015, ker je bila vsebina 399. člena ZFPPIPP v času izdaje navedene sodne odločbe drugačna in tudi ni vsebovala določila z vsebino, kot ga ima sedaj veljavna 2. alineja 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki predstavlja temelj odločitve v obravnavani zadevi. Zato dolžnik s pritožbenimi razlogi, ki se opirajo na drugačno vsebino takrat veljavnega 399. člena ZFPPIPP, ne more doseči drugačne končne odločitve in zato za presojo niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Upoštevajoč navedeno pritožnik nima premoženja in dohodkov, iz katerih bi se lahko oblikovala stečajna masa, zato bi se stečajni postopek končal brez poplačila upnikov. Hkrati pa tudi brez prenehanja njegovih obveznosti, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je zlorabil pravico do odpusta obveznosti, kar predstavlja odklonilni razlog za odpust obveznosti za čas deset let od pravnomočnosti sklepa. Ker pritožnik ne more doseči drugačnega pravnega položaja od obstoječega, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo njegov predlog za začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti.

8. Višje sodišče je ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.