Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: ‒ ali je pravilen zaključek sodišča, da v konkretnih okoliščinah primera nasprotna udeleženka ni kršila Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 80/2018) in Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Ur. l. RS, št. 80/2018), ‒ ali lahko sodišče naloži nasprotni udeleženki sprejem usklajenega besedila Uredbe o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: ‒ ali je pravilen zaključek sodišča, da v konkretnih okoliščinah primera nasprotna udeleženka ni kršila Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 80/2018) in Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Ur. l. RS, št. 80/2018), ‒ ali lahko sodišče naloži nasprotni udeleženki sprejem usklajenega besedila Uredbe o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja za ugotovitev, da je nasprotna udeleženka kršila Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (v nadaljevanju Dogovor, Ur. l. RS, št. 80/18) in Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev (v nadaljevanju Sporazum, Ur. l. RS, št. 80/18), s tem, ko se z reprezentativnimi sindikati na področju obrambe ni usklajevala glede končne vsebine Uredbe o spremembah Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (v nadaljevanju Sprememba Uredbe, Ur. l. RS, št. 86/18) in je to uredbo sprejel brez usklajevanja z reprezentativnimi sindikati na področju obrambe. Zavrnilo je tudi zahtevek za razveljavitev Sprememb Uredbe, kolikor je v nasprotju s predlogom, ki je bil 5. 12. 2018 ukinjen s sindikalno stranjo. Odločitev temelji na presoji, da je predlagatelj, ki sicer ni podpisnik Dogovora in Sporazuma, izkazal skupinski interes v tem kolektivnem sporu. Ugotovilo je, da je 5. 12. 2018 na podlagi določb Sporazuma in Dogovora potekalo usklajevanje z reprezentativnimi sindikati, delujočimi na področju obrambe in Ministrstvom za obrambo glede predloga Sprememb Uredbe in da pa je predlagatelj k temu predlogu podal negativno mnenje zaradi neupoštevanja njegovih zahtev. Presodilo je, da nasprotna udeleženka ni kršila Dogovora in Sporazuma s tem, da je po medresorskem usklajevanju sprejela Spremembo Uredbe, ki ni bila v celoti usklajena s predlagateljem. Četrti odstavek 100.b člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/94 s spremembami) nasprotnemu udeležencu daje pooblastilo, da lahko sprejme neusklajeno odločitev, če mu s sindikatom ne uspe doseči uskladitve.

S sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog v delu, s katerim je predlagatelj zahteval, da se nasprotni udeleženki naloži, da sprejme Spremembo Uredbe v besedilu, kakršno je bilo 5. 12. 2018 usklajeno s sindikalno stranjo in je priloga te sodbe ter da v nadaljnjem roku 15 dni prizadetim pripadnikom Slovenske vojske, članom predlagatelja, obračuna in izplača nastalo razliko v plači z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja in potrdilo izpodbijano sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Postavilo se je na stališče, da je sodišče prve stopnje glede na dejansko ugotovitev, da se je usklajevanje opravilo (vsaj) dne 5. 12. 2018, pravilo presodilo, da nasprotna udeleženka svoje zaveze iz Dogovora in Sporazuma ni kršila, zato je utemeljeno zavrnilo zahtevek, da se ugotovi kršitev Dogovora in Sporazuma ter da se razveljavi Spremembo Uredbe. Odločitev o zavrženju tega dela predloga je potrdilo z utemeljitvijo, da Uredba, ne glede na njeno vsebino, ni splošni akt delodajalca, glede katerega bi sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 53. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, 2/2004 s spremembami) nasprotni udeleženki lahko nalagalo njegov sprejem, temveč gre za podzakonski akt, nalaganje sprejema podzakonskega akta pa ne sodi v sodno pristojnosti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je predlagatelj vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: ‒ ali je sodba sodišča prve stopnje ustrezno obrazložena in ali je podana bistvena kršitev določb postopka, ker pritožbeno sodišče ni ustrezno presojalo očitkov o kršitvi pravice do sodnega varstva ter kršitvi načela enakega varstva pravic na prvi stopnji; ‒ ali je pravilen zaključek sodišča, da v konkretnih okoliščinah primera nasprotna udeleženka ni kršila Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 80/18) ter Sporazuma o razreševanju stavkovnih zahtev (Ur. l. RS, št. 80/18) in ali je sodišče druge stopnje v zadostni meri odgovorilo na pritožbene navedbe predlagatelja oziroma gre v tem smislu za kršitev pravice do pravnega sredstva; ‒ ali lahko sodišče naloži nasprotni udeleženki sprejem usklajenega besedila Uredbe.

4. Predlog je utemeljen.

5. V skladu s prvim odstavkom 376.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: ‒ če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali ‒ če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali ‒ če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP izpolnjeni glede obeh vprašanj, ki sta navedeni v izreku tega sklepa, zato je na podlagi 367.c člena ZPP revizija v tem obsegu dopustilo.

7. Odločitev je sprejelo soglasno.