Jedro

Iz zgodovinskih izpiskov je razvidno, da sta parceli 1531/25 in 1551/5 deloma nastali tudi iz parcele 1551/3, ki v obravnavanih kupoprodajnih pogodbah ni navedena. Zaradi nepodanosti identitete nepremičnin predloženi kupoprodajni pogodbi tako ne moreta biti podlaga predlaganemu vpisu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižni sodnik zavrnil ugovor predlagateljice, vložen proti sklepu zemljiškoknjižnega sodniškega pomočnika, s katerim je slednji odločil, da se vpis predlagane lastninske pravice ne opravi. V listini, ki je bila kot podlaga priložena predlaganemu vpisu, namreč nepremičnina ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiško knjigo, kot to zahteva 31. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), oz. parcele iz prodajne pogodbe niso identične parcelam iz opisa v zemljiški knjigi.

Zoper sklep se z vlogo, poimenovano ugovor, pravočasno pritožuje predlagateljica. Opozarja, da je vpis lastninske pravice predlagala na podlagi dveh kupoprodajnih pogodb, sklenjenih leta 2001, etažna lastnina pa se je v zemljiški knjigi vzpostavila leta 2005, pri čemer je prišlo tudi do parcelacije zemljišč, na katerih stoji stavba v etažni lastnini. Ker ima sodišče vpogled tako v zgodovinski izpis spreminjanja parcel, kot tudi v akt oblikovanja etažne lastnine, je nenavadno, da zavrača vpis lastninske pravice pri posameznem delu stavbe zgolj zato, ker se parcelne številke zemljišča ne ujemajo s pogodbenimi. Leta 2001, ko sta bili sklenjeni pogodbi, namreč vpisa v zemljiško knjigo ni bilo mogoče izvesti, poleg tega pa pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) vpis v zemljiško knjigo ni bil pogoj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu v etažni lastnini. Predlagateljica je lastninsko pravico pridobila pod drugimi zakonodajnimi pogoji in pred uveljavitvijo SPZ leta 2003, ta zakon pa v 267. členu priznava veljavnost pravnega posla tudi, če ne izpolnjuje obličnostnih zahtev po tem zakonu.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da se kupoprodajni pogodbi, ki sta bili kot podlagi vpisa priloženi zemljiškoknjižnemu predlogu, nanašata na garažo št. 57, ki se nahaja v kleti objekta, stoječega na parcelah št. 1531/4, 1531/3 in 1550/3 k.o. N., iz opisa nepremičnine, pri kateri je predlagan vpis, tj. posameznega dela št. 3 v stavbi št. 1 k.o. N., pa izhaja, da ta dejansko predstavlja garažo z oznako K57 v garažni stavbi, stoječi na parcelah št. 1550/4, 1550/5, 1531/25 in 1551/5 k.o. N..

Zemljiškoknjižni postopek je strogo formalne narave in kot izhaja iz določbe 31. člena ZZK-1, mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Ker pa zemljiška knjiga temelji na podatkih katastra in mora sodišče spremembo podatkov, katerih izvorna evidenca je kataster (torej tudi spremembo številke zemljiške parcele), skladno z določbo prvega odstavka 115. člena ZZK-1, poočititi v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti na podlagi prevzema podatka iz katastra, se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da mora sodišče v primeru, ko je predlogu za glavni vpis priložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s parcelno številko, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče pred tem po uradni dolžnosti poočitilo, preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino, tj. ali se je morda nepremičnina, označena v listini, ki je priložena predlogu za vpis, po izdaji te listine zgolj preštevilčila.

Pritožba sicer pravilno opozarja, da je po sklenitvi obeh kupoprodajnih pogodb iz leta 2001 leta 2005 prišlo do parcelacije zemljiških parcel in vzpostavitve etažne lastnine na stavbi, v kateri se nahaja posamezni del, glede katere se predlaga vpis, vendar kljub temu ne uspe izpodbiti zaključka sodišča o neobstoju identitete med parcelami iz kupoprodajnih pogodb in iz opisa v zemljiški knjigi. Iz zgodovinskih zemljiškoknjižnih izpiskov za zemljiške parcele, na katerih se nahaja stavba z obravnavanim posameznim delom, je namreč resda razvidno, 1) da sta parceli št. 1550/4 in 1550/5 k.o. N. nastali z delitvijo v kupoprodajnih pogodbah navedene parcele št. 1550/3 k.o. N., in 2) da sta parceli št. 1531/25 in 1551/5 k.o. N.(med drugim) nastali po delitvi parcele št. 1531/23 k.o. N., ki je nastala z delitvijo v obeh pogodbah navedene parcele št. 1531/4 k.o. N., vendar pritožba ob tem spregleda, da je iz zgodovinskih izpiskov prav tako razvidno, da sta pod točko 2) navedeni parceli (parceli št. 1531/25 in 1551/5 k.o. N.) deloma nastali tudi iz parcele št. 1551/3 k.o. N. (z njeno delitvijo), ki pa v obravnavanih kupoprodajnih pogodbah ni navedena. Ker zaradi nepodanosti identitete nepremičnin predloženi kupoprodajni pogodbi tako ne moreta biti podlaga predlaganemu vpisu, je slednji neutemeljen že iz tega razloga in so zato pritožbene navedbe o pridobitvi stvarne pravice pod drugimi zakonodajnimi pogoji brezpredmetne za odločitev v tej zadevi. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo, skladno z določbo 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.