Jedro

Tožnica se je s sodno poravnavo zavezala sama kriti svoje stroške postopka in se je s tem odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka od nasprotne stranke.

Tožnica ima možnost obročnega plačila dolga po določbi četrtega odstavka 43. člena ZBPP, ki se smiselno uporablja v zvezi s povrnitvijo stroškov po 48. členu ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je odločeno, da je A.A. (tožnica v tem sporu) dolžna vrniti 800 EUR stroškov postopka, izplačanih iz sredstev brezplačne pravne pomoči, v roku 30 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila na račun tožene stranke. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je bila prosilki z odločbo, številka Bpp 400/2010 z dne 16. 3. 2010 dodeljene brezplačna pravna pomoč v postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju, številka P 650/2009, ki se je končal na naroku za glavno obravnavo dne 21. 9. 2011 s sklenitvijo sodne poravnave. S poravnavo se je nasprotna stranka v pravdi zavezala upravičenki do brezplačne pravne pomoči plačati znesek 800 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi na račun njenega odvetnika. Glede pravdnih stroškov sta se stranki dogovorili, da vsaka nosi svoje stroške postopka. Iz sredstev brezplačne pravne pomoči so bili plačani stroški odvetnika 596,16 EUR in stroški izvedenca 528,66 EUR, skupaj 1.124,82 EUR.

2. V nadaljevanju tožena stranka navaja določbi 46. in 48. člena ZBPP, ki določata dolžnost vrnitve brezplačne pravne pomoči. Prosilka je v pravdni zadevi uspela in pridobila terjatev v višini 800,00 EUR, ki ji je bila izplačana. S sodno poravnavo se je zavezala sama kriti svoje stroške postopka, s tem se je odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka od nasprotne stranke. Terjatev tako ni mogla nastati in mogla preiti na Republiko Slovenijo po določilu 46. člena ZBPP. To pa ne pomeni, da upravičenka do brezplačne pravne pomoči ni prosta svoje odgovornosti določene v 48. členu ZBPP. Nasproti državi je tako postala glavna zavezanka za obveznost plačila stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči in to v njihovi celotni višini. V nadaljevanju navaja upravno sodno prakso v podobnih zadevah.

3. Upravičenka do brezplačne pravne pomoči je prejela plačilo v višini 800 EUR, kar je sicer nižji znesek, kot je bilo izplačanih sredstev iz odobrene brezplačne pravne pomoči. Ker na podlagi 48. člena ZBPP od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ni mogoče terjati več, kot je v postopku dejansko dobil, je upravičenka do brezplačne pravne pomoči dolžna povrniti stroške v navedeni višini.

4. Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Ponovno navaja dejansko stanje nastale prometne nesreče, ki je bila predmet odškodninske pravde. Ko je dobila plačilo 800 EUR je mislila, da je to AO plus odškodnina. Meni, da je bila glede te zadeve zavedena, če bi bila s tem seznanjena, ne bi nikoli šla v to. Denarja ne more povrniti, ker je socialno ogrožena oseba. Službe ne dobi, živi od denarne socialne podpore. Pomagajo ji starši, kolikor ji lahko. Oče je bolan, z malo pokojnino, mati dobiva nadomestilo 190 EUR, tako da se težko preživlja. Smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

6. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, zato sodišče sledi njegovi utemeljitvi in se v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) ter še dodaja:

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica v pravdni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Celju P 650/2009, v kateri ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (odločba številka Bpp 400/2010 z dne 21. 11. 2011) sklenila izvršljivo sodno poravnavo in dobila od nasprotne stranke v tem postopku poravnan znesek odškodnine v višini 800 EUR. Iz sredstev brezplačne pravne pomoči so bili plačani stroški odvetnika v višini 596,16 EUR ter stroški izvedenca v višini 528,66 EUR, skupaj 1.124,82 EUR. Tožnica se je s sodno poravnavo zavezala sama kriti svoje stroške postopka in se je s tem odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka od nasprotne stranke.

8. Tožena stranka je po presoji sodišča, glede na ugotovljeno dejansko stanje, pravilno uporabila določbo 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v drugem odstavku tega člena določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko v stroških, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnita nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP. Upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživnino. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Glede na navedeno zakonsko določbo, je tožena stranka pravilno sledila navedeni zakonski določbi in od tožnice terja samo povračilo 800 EUR stroškov postopka (od izplačanih 1.124,82 EUR), kar je sicer enako izplačani višini odškodnine.

9. Sodišče zavrača vse tožbene ugovore, ki se nanašajo na slabo socialno in premoženjsko stanje tožnice in na njeno prepričanje, da je dobila ta znesek iz naslova AO plus zavarovanja, glede na to, da takšni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča. 10. Ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče v zvezi z težkim, spisovno izkazanim socialno finančnim stanjem tožnice še navaja, da ima tožnica možnost obročnega plačila dolga po določbi četrtega odstavka 43. člena ZBPP, ki se smiselno uporablja v zvezi s povrnitvijo stroškov po 48. členu ZBPP. Razen navedene določbe ZBPP, tudi 77. člen Zakona o javnih financah (odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje dolga do države oziroma občine), v tretjem odstavku tega člena med drugim določa, da lahko pristojni minister s soglasjem ministra pristojnim za finance, do višine določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnočljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati. Ker gre za dolg do države, lahko po tej zakonski določbi, ob določeni aktivnosti tožnice, dovoli obročno plačilo dolga oziroma (delni) odpis dolga pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.