Jedro

V tožbi, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, tožniki zatrjujejo, da je njihov pravni prednik pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil na pravnoposloven način, oni pa z dedovanjem. V obeh primerih gre za izvedeni način pridobitve stvarne pravice, zato pravne podlage za zaznambo spora ni. Stališče, da so tožniki lastninsko pravico pridobili na originaren način - podlagi zakona (ZLNDL) - ni sprejemljivo, ker postopek lastninjenja ni posegel v materialnopravna razmerja imetnikov pravic, ampak so bile - zaradi spremembe družbenega sistema, katerega del je bila tudi vzpostavitev novega sistema stvarnega prava - obstoječe pravice zgolj transformirane v nov sistem stvarnega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Izbriše se zaznamba zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Zemljiškoknjižno sodišče je zavrnilo predlog za zaznambo spora, opr. št. P 339/2008, pri nepremičnini, parc. št. 864/26 k.o. T. Svojo odločitev je utemeljilo z 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa vrste sporov, katerih zaznamba je dopustna, predlagatelj pa ne predlaga zaznambe spora take vrste.

Predlagatelj se pritožuje iz vseh treh, z Zakonom o pravdnem postopku predvidenih pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa tako, da se predlagana zaznamba dovoli, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Povzema določilo 79. čl. ZZK-1, ki zaznambo spora predvideva na podlagi tožbe, s katero se zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice, pridobljene na originaren način. Sklicuje se na III. točko tožbe, v kateri je navedeno, da so tožniki kot dediči po pok. J. V. pridobili pravico uporabe na podlagi dedovanja, z uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) pa so na podlagi zakona postali lastniki sporne nepremičnine. Gre za ex lege na izviren način pridobljeno lastninsko pravico. Pojasnjujejo, da je bilo tožbi že ugodeno, zaradi pritožbe pa sodba še ni pravnomočna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da v sporu, katerega zaznambo predlagatelj predlaga, tožniki ne uveljavljajo na originaren način pridobljene lastninske pravice.

V tožbi, ki je podlaga za predlagani vpis, tožniki zatrjujejo, da je njihov pravni prednik J. V. pravico uporabe na spornem zemljišču pridobil na pravno posloven način – z dne 17. 12. 1979 sklenjeno Pogodbo o zamenjavi zemljišč z doplačilom odškodnine, in sicer od takratnega imetnika pravice uporabe – Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič p.o. Tožniki – dediči pok. J.V. - pa so po tožbenih navedbah pravico uporabe pridobili na podlagi dedovanja. S temi trditvami je v tožbi naveden način, na katerega je bila pridobljena stvarna pravica, ki jo uveljavljajo s tožbo. Tako pravnoposlovna pridobitev pravice kot dedovanje sta izvedena načina pridobitve pravice; v obeh primerih pridobitelj svojo pravico izvaja iz pravice svojega prednika.

Pritožbenemu stališču, da tožniki v tožbi zatrjujejo pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona, torej na originaren način, ni mogoče slediti. Z Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) so bile - zaradi spremembe družbenega sistema, katerega del je bila tudi vzpostavitev novega sistema stvarnega prava - obstoječe pravice zgolj transformirane v nov sistem stvarnega prava. ZLNDL ni posegel v materialnopravna razmerja imetnikov pravic, pridobljenih na osnovi prejšnjih predpisov, zato ni mogoče slediti pritožniku, da so tožniki na način, ki ga v tožbi zatrjujejo, ex lege - na podlagi zakona pridobili stvarno pravico, ki jo zatrjujejo.

Ker v sporu, katerega zaznamba je predlagana, tožniki ne uveljavljajo na originaren način pridobljene lastninske pravice, je predlagani vpis utemeljeno zavrnjen. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožba na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. čl. ZZK-1 zavrnjena in odločitev sodišča prve stopnje potrjena.