Jedro

Na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1 je mogoče zoper plačilni nalog vložiti ugovor tudi iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, vendar pa je dopustno tak ugovor vložiti zgolj v roku osmih dni od njegove vročitve.

Ker pritožba toženca zoper sklep ni podpisana, je nepopolna.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 14. 10. 2014 (red. št. 27) se zavrne.

II. Pritožba zoper sklep z dne 15. 10. 2014 (red. št. 28) se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi 19. 6. 2014 izdalo sodbo. Tožena stranka je zoper njo 17. 7. 2014 vložila pritožbo. Ker ob tem ni plačala sodne takse za pritožbo, ji je sodišče poslalo plačilni nalog z dne 25. 7. 2014 in sicer v višini 54,00 EUR (namesto pravilno 5,4 EUR). Tožena stranka, čeprav je bila v plačilnem nalogu opozorjena, da lahko v osmih dneh od vročitve vloži ugovor tudi iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, ugovora ni vložila, prav tako pa v roku, ki se je iztekel 4. 9. 2014, takse ni (niti delno – torej v višini 5,4 EUR) plačala. Sodišče je nato toženo stranko z dopisom z dne 30. 9. 2014 pozvalo, da predloži dokazilo o pravočasnem plačilu sodne takse. Tožena stranka je na ta dopis 6. 10. 2014 odgovorila z vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor oziroma predlog za odlog plačila sodne takse. Ker je bil vložen po izteku 8 - dnevnega roka (to je po 28. 8. 2014), ga je s sklepom z dne 14. 10. 2014 zavrglo. S sklepom z dne 15. 10. 2014 pa je, saj tožena stranka takse za vloženo pritožbo zoper sodbo ni plačala, le-to štelo za umaknjeno.

2. Tožena stranka vlaga pritožbi zoper sklep z dne 14. 10. 2014 (sklep na red. št. 27) in sklep z dne 15. 10. 2014 (sklep na red. št. 28).

3. V pritožbi zoper sklep z dne 14. 10. 2014 pritožnik navaja, da sodišče ni upoštevalo sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 142/684/2013 z dne 22. 10. 2013, po katerem je bil toženec oproščen plačila sodnih taks v višini 90 % od 22. 10. 2013 dalje. Tožencu je bila obračunana previsoka sodna taksa za pritožbo. Meni, da je sodnica vztrajala na plačilu sodne takse v višini, ki ni dopustna, ker je želela zaustaviti postopek in ne želi, da se odločitev preizkusi na pritožbenem sodišču. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, posledično pa tudi razveljavitev sklepa, s katerim je sodišče štelo pritožbo za umaknjeno. Pritožbeno sodišče naj sodnici pojasni, da je toženec dolžan plačati le takso v višini 5,40 EUR in ne v višini 54,00 EUR in zato ne more izdati sklepa o umiku toženčeve pritožbe.

4. Zoper sklep z dne 15. 10. 2014, ki je bila vložena nepodpisana, pritožnik pojasnjuje, da je predlog za oprostitev plačila takse pomotoma oddal na nepravem obrazcu na Okrožno sodišče v Ljubljani. Sodnici je poslal dopis, v katerem ji je vse pojasnil. Prava vloga za oprostitev je na okrajno sodišče prispela 6. 10. 2014. Sodišče tega ni upoštevalo in je postopek ustavilo. Pojasnjuje še, da čaka, da bo preko sodišč pridobil denarna sredstva že od leta 1997. Pojasnjuje še premoženjsko stanje toženca.

5. Pritožba zoper sklep z dne 14. 10. 2014 je neutemeljena, pritožba zoper sklep z dne 15. 10. 2014 pa je nepopolna.

6. Glede na to, da je bil toženec s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 142684/2013 z dne 22. 10. 2013 od 15. 9. 2013 dalje delno oproščen plačila sodnih taks in sicer v višini 90 %, drži, da je sodišče prve stopnje od pritožnika s plačilnim nalogom dne 25. 7. 2014 (red. št. 21 spisa) terjalo previsoko takso za pritožbo. Namesto 5,4 EUR je s plačilnim nalogom terjalo plačilo 54,00 EUR. Vendar pa to dejstvo ne more vplivati na presojo pravilnosti odločitve, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo z izpodbijanim sklepom z dne 14. 10. 2014, ko je vlogo toženca, ki jo je obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog oziroma predlog za odlog plačila sodne takse, zavrglo.

Na podlagi petega odstavka 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je mogoče zoper plačilni nalog vložiti ugovor tudi iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, vendar pa je dopustno tak ugovor vložiti zgolj v roku osmih dni od njegove vročitve. Pritožnik tega ni storil, saj je svoj ugovor oziroma predlog za odlog(1) vložil šele 6. 10. 2014, torej po izteku tega roka. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko ga je zavrglo.

Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1 izpodbijani sklep potrdilo.

7. Po 335. členu ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona so obvezne sestavine pritožbe poleg navedbe sodbe oziroma sklepa zoper katero se vlaga, izjave, da se sodba oziroma sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, in pritožbenih razlogov, tudi podpis pritožnika. Ker pritožba toženca zoper sklep z dne 15. 10. 2014 ni podpisana, je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP). V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), o čemer je bil toženec poučen s pravnim poukom na koncu sklepa. Ustavno sodišče je že izreklo,(2) da 336. člen ZPP, katerega strogost je omiljena s šestim odstavkom 324. člena ZPP, ne posega v pravico stranke do pravnega sredstva, ampak je s temi, kot tudi z nekaterimi drugimi procesnimi določili, predpisan zgolj način izvrševanja ustavne pravice do pritožbe.

8. Nepopolno pritožbo zavrže predsednik senata sodišča prve stopnje (prvi odstavek 343. člena ZPP). Ker tega ni storil, je pritožbo, ne da bi pritožnika pozivalo k popravi, zavrglo sodišče druge stopnje (352. člen ZPP).

Op. št. (1): V njem tudi sicer ni ugovarjal, da je taksa napačno odmerjena. Na to je prvič opozoril šele v pritožbi z dne 24. 11. 2014 (list. št. 122).

Op. št. (2): Odločba U-I-8/10-10 z dne 3. 6. 2010, objavljena v Uradnem listu RS, št. 49/2010.