Jedro

Glede uvedenega stečajnega postopka oz. postopka prisilne poravnave pri določenem krajevno pristojnem sodišču velja načelo ustalitve krajevne pristojnosti (3. odst. 17. čl. ZPP v zvezi z 19. čl. ZSReg in 37. čl. ZNP), po katerem ostane ne glede na spremembo dolžnikovega sedeža še naprej krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je imel dolžnik sedež ob uvedbi insolvenčnega sodnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim odločilo, da se pri subjektu vpisa G. d.d. vpiše sprememba sedeža in poslovnega naslova, in sicer se namesto N., ta podatek spremeni v L. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po svojem pooblaščencu pritožil udeleženec postopka G. d.o.o., pri čimer je predlagal sodišču druge stopnje, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagani vpis zavrže oz. zavrne, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Opozarja, da je predlagatelj stečajnega postopka nad subjektom vpisa, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici pod opr. št. St 1. Skupščina subjekta vpisa je 6.8.2008 sprejela sklep o spremembi sedeža, pri tem pa je šlo za zlorabo pravice do vpisa spremembe tega podatka. Sodišču bi moralo tak predlog zavreči na podlagi 2. odst. 11. čl. in 274. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Delničarji subjekta vpisa so hoteli s sprejetjem tega sklepa doseči zamudo pri odločitvi o predlogu za začetek stečaja, saj so skušali izigrati določbe o krajevni pristojnosti sodišča v stečajnem postopku (oz. v postopku po predlogu subjekta vpisa za začetek prisilne poravnave) in v postopku redne likvidacije, vse iz razloga domnevne pristranskosti Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Ti razlogi so bili s strani uprave subjekta vpisa tudi izrecno navedeni na sami skupščini družbe. Ta organ je 6.8.2008 sprejel tudi sklep o likvidaciji družbe. Vse premoženje subjekta vpisa se nahaja na območju občine N., pri čemer ima pritožnik do subjekta vpisa zapadle terjatve v znesku več kot 120.000,00 EUR. Pravnomočna odločitev o začetku stečaja bi pomenila določitev zgodnejšega termina v zvezi z enoletnim rokom za izpodbijanje po 125. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL). Vsak kasnejši datum bi tudi onemogočal povečanje stečajne mase. Gre za obsežen stečajni spis, pri čemer je bil pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici vložen tudi predlog za začetek postopka prisilne poravnave nad subjektom vpisa, ki se vodi pod opr. št. St 2. Subjekt vpisa (predlagatelj registrskega postopka) je po svoji pooblaščenki podal odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo omenjenega udeleženca zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba udeleženca G. d.o.o., ni dovoljena.

Zoper sklep, s katerim registrsko sodišče odloči o vpisu v sodni register, se lahko pritoži udeleženec ali kdo drug, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes (1. odst. 36. čl. ZSReg). Pritožbeno sodišče glede na podane pritožbene razloge ocenjuje, da konkretni pritožnik v obravnavanem primeru takšne pravne koristi že na prvi pogled ni uspel izkazati. Glede uvedenega stečajnega postopka oz. postopka prisilne poravnave pri določenem krajevno pristojnem sodišču (v konkretnem primeru glede subjekta vpisa pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici) velja namreč načelo ustalitve krajevne pristojnosti (3. odst. 17. čl. ZPP v zvezi z 19. čl. ZSReg in 37. čl. ZNP), po katerem ostane ne glede na spremembo dolžnikovega sedeža še naprej krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je imel dolžnik sedež ob uvedbi insolvenčnega sodnega postopka. Kar pa zadeva postopek redne (prostovoljne) likvidacije, za ta postopek ne veljajo določbe ZPPSL (sedaj Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), marveč vodi ta postopek družba samostojno, upoštevajoč ob tem relevantna določila Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Registrsko sodišče zgolj vpiše sklep o začetku in koncu tega postopka. Sicer pa se mora ta postopek tudi ustaviti, če niso izpolnjeni določeni zakonski pogoji (členi od 402 do 424 ZGD-1). Predvsem pa je pomembno, da postopek redne (prostovoljne) likvidacije ni procesna ovira (negativna procesna predpostavka) za začetek stečajnega postopka. Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje obravnavano pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. tč. 39. čl. ZSReg).