Jedro

Ogroženosti otrok, ki je posledica konfliktnega in tudi nasilnega odnosa med staršema ter izpostavljenosti otrok temu odnosu, v predmetni zadevi ni moč odvračati s predlaganimi oblikami nadzora nad izvajanjem starševske skrbi.

Izrek

Pritožbi prve nasprotne udeleženke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe z dne 29. 1. 2026 zavrne.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog predlagatelja (centra za socialno delo) izdalo začasno odredbo, s katero je (I.) nasprotnima udeležencema začasno omejilo starševsko skrb nad njunima otrokoma1 na način, da sta dolžna predlagateljevi enoti v A. dopustiti nadzor nad izvajanjem starševske skrbi tako, da sodelujeta s to predlagateljevo enoto z naslednjimi obveznostmi:

(1)da nasprotna udeleženka otrokoma zagotovi varnost, rutino in čustveno stabilno okolje in opusti vsa vedenja, ki škodljivo vplivajo na otroka, tudi tista, ki izvirajo morebiti in neurejenega zdravstvenega stanja. To naj izkaže na način, da se vključi v psihiatrično zdravljenje, z namenom diagnostike, zdravljenja in urejanja čustvenega in psihičnega zdravja, kjer je cilj stabilizacija zdravstvenega stanja. Nasprotna udeleženka je dolžna vzdrževati stabilno zdravstveno stanje, v primeru poslabšanja pa je dolžna poiskati ustrezno zdravniško pomoč;

(2)da nasprotni udeleženec pristopi k urejanju zdravstvenega stanja na način, da opravi toksikološki pregled, s katerim bo izkazano, ali je potrebno urejanje na področju odvisnosti. Nasprotni udeleženec je skladno z rezultati dolžan poskrbeti za zdrav življenjski slog, ki je varen za ml. otroka;

(3)da najkasneje v osmih dneh od prejema sklepa sodišča obvestita predlagateljevo enoto o dogovorjenem terminu v ustrezni zdravstveni ustanovi;

(4)da v roku treh mesecev od prejema sklepa sodišča predlagateljevi enoti dostavita izvide, in sicer nasprotna udeleženka psihiatrično poročilo, nasprotni udeleženec pa toksikološke izvide;

(5)da strokovni službi predlagateljeve enote omogočita vstop v stanovanji, kjer živita ml. otroka, na podlagi napovedanih in nenapovedanih obiskov ob vsakokratni pobudi predlagatelja, in sicer najmanj enkrat na dva meseca;

(6)da se odzivata na vabilo predlagateljeve enote in se udeležujeta vnaprej dogovorjenih terminov v prostorih le-te;

(7)da ml. otrokoma zagotovita redne stike z drugim staršem, kakor jih bo opredelilo sodišče;

(8)da za ml. deklico vložita vlogo za dodatno strokovno pomoč na Zavodu RS za šolstvo ter sledita njihovim usmeritvam in določilom;

(9)da ml. otrokoma omogočita varno in zdravo odraščanje na način, da ml. otroka nista izpostavljena škodljivim vplivom alkohola; primeroma govora o alkoholu, očitkom med staršema glede alkohola, steklenicami alkohola v stanovanju, samemu uživanju alkohola ter nagovarjanju ml. deklice k poročanju o uživanju alkohola drugega starša;

(10)da vsak v svojem bivališču poskrbita za urejeno bivalno okolje, ki bo za ml. otroka zdravo in varno. To naj storita na način, da vsak v svojem bivališču poskrbita za vzdrževanje in popravila opreme in pripomočkov ter ml. otrokoma zagotovita lasten prostor, ki bo ustrezal njunim psihofizičnim potrebam ter jima omogočal ustrezno učno okolje.

1.Odločilo je še, (II.) da predlagateljeva enota začasno izvaja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, v skladu s sprejetim načrtom pomoči otroku in družini, (III.) da se nasprotnima udeležencema za primer kršitve obveznosti iz I. točke tega sklepa izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa bo sodišče v primeru kršitve izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen za primer, če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju s I. točko te začasne odredbe, (IV.) da ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oz. do pravnomočnega zaključka sodnega postopka za varstvo koristi otroka in (V.) da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

2.V pravočasni pritožbi zoper gornji sklep nasprotna udeleženka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V obširni pritožbi podrobno opisuje postopanje predlagatelja v postopkih v zvezi z njeno družino in otroki. V potrditev svojih navedb prilaga obsežno dokumentacijo. Navaja, da so v predlogu za izdajo začasne odredbe zgolj opisani odnosi nasprotne udeleženke v postopkih s strokovnimi delavci, policisti, šolskimi delavci, zdravniki in ostalimi, koristi otrok pa se ne zasleduje. Zaradi nestrokovnosti predlagatelja je nasprotna udeleženka predlagala prenos pristojnosti na drug center za socialno delo. Sodišče bi moralo izvesti narok, na katerem bi moralo izvesti dokaze, ki jih je predlagala nasprotna udeleženka v dokaz svojih navedb zoper predlagano začasno odredbo. Za izdajo sklepa ni podlage v 161. členu DZ2, poleg tega pa izdani sklep sploh ni izvršljiv. Predlaga spremembo z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe.

3.Predlagatelj se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4.Pritožba je utemeljena.

Izhodišča za presojo

Pritožbeno zatrjevanje, da obema staršema izrečena začasna omejitev starševske skrbi ni v korist otrokoma, zahteva presojo celotnega prvostopnega sklepa, torej tudi dela, ki se nanaša na omejitev starševske skrbi nad otrokoma nasprotnemu udeležencu, ki se zoper sklep ni pritožil.

Temeljno vodilo vseh postopkov, v katerih so prizadete pravice mladoletnih otrok, je največja otrokova korist (7. člen DZ). Začasna odredba je le začasen, nujen in izjemen ukrep za zaščito otrokovih koristi. Pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki se izrekajo le v primeru ugotovitve, da je otrok ogrožen, sodišče upošteva načelo najmilejšega ukrepa (156., 157., 161. in 162. člen DZ). To pomeni, da se lahko izreče le tak ukrep, s katerim je mogoče ogroženega otroka začasno zaščititi in hkrati čim manj poseči v pravice staršev. Če naj se z začasno odredbo uredi taka vsebina, kakršna naj bi se uredila tudi s končno odločitvijo, kot to v obravnavanem primeru predlaga predlagatelj, velja, da naj se z začasno odredbo ne določi vnaprej (prejudicira) končne odločitve sodišča v primeru, ko bi obstoj in trajanje začasne ureditve tako močno in trajno prizadel interese otroka ter obeh staršev, da bi vplival na končni izid postopka.

Med ukrepi za varstvo koristi otroka trajnejšega značaja DZ v 171. členu opredeljuje omejitev starševske skrbi. Gre za najblažjega od v zakonu določenih ukrepov trajnejšega značaja. Po tretjem odstavku 171. člena DZ lahko sodišče glede na okoliščine primera odloči, da center za socialno delo opravlja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi in določi tudi način tega nadzora. Ker je po petem odstavku 171. člena DZ ukrep omejitve starševske skrbi omejen (na največ eno oziroma tri leta), ga je potrebno v skladu s to določbo omejiti tudi v primeru, ko se ga izreče z začasno odredbo.

Presoja

Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje delno vsaj preuranjeno delno pa neutemeljeno sledilo predlogu, saj pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe niso izkazani.

Odreditev zdravljenja (pod točkami I/1, 2, 3 in 4) posega v pravico obeh nasprotnih udeležencev do svobodne in prostovoljne odločitve glede zdravljenja. To pravico z določbo, da nikogar ni mogoče prisiliti v zdravljenje, razen v primerih, ki jih določa zakon, varuje ustava (51. člen URS3). Za prisiljenje obeh nasprotnih udeležencev v zdravljenje, in to celo pod pretnjo denarne kazni, v DZ ni podlage.4 Različne zdravstvene programe se lahko v skladu s tretjim odstavkom 170. člena DZ sicer vključi v načrt pomoči družini in otroku. Vendar pa izpolnjevanje take zaveze ne more biti obvezno. Zato dejstvo, ali se starš odloči za svetovano zdravljenje, lahko predstavlja zgolj eno od okoliščin, pomembnih za ugotavljanje sposobnosti izvajanja starševske skrbi.

Ogroženosti otrok, ki je posledica konfliktnega in tudi nasilnega odnosa med staršema ter izpostavljenosti otrok temu odnosu, v predmetni zadevi ni moč odvračati s predlaganimi oblikami nadzora nad izvajanjem starševske skrbi. Niti ni jasno, čemu bi bil namenjen nadzor nad urejenostjo bivalnega okolja v stanovanjih, v katerih bivata starša (pod točkama I/5 in 10). Stanje stanovanj je zgolj sprožilec konflikta med staršema, sama neurejenost stanovanj, ki niti ni izkazana, otrok ne ogroža. Enako ni jasno, kaj je cilj nadzora nad odzivanjem na vabila predlagateljeve enote in udeleževanje na dogovorjene termine na tej enoti (pod točko I/6), nad stiki med otrokoma in nasprotnima udeležencema (pod točko I/7), ki jih bo morebiti določilo sodišče, nad vložitvijo vloge (pod točko I/8), ki jo nasprotna udeleženka celo hoče vložiti ter za napotek o neizpostavljenosti otrok škodljivim vplivom alkohola (pod točko I/9). Ker niti ni jasno, kako bi se ogroženost otrok s temi ukrepi odvračala, ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe. Pa tudi če bi bilo moč sklepati, da gre za ukrepe, ki so otrokoma v korist, zgolj ta ugotovitev za izdajo začasne odredbe ne zadošča.

Center za socialno delo pri izvajanju nadzora ni samostojen, zato mora sodišče v primeru, ko se za nadzor odloči, v odločbi način in obliko nadzora natančno določiti.5 V izpodbijanem sklepu je določeno zgolj, da predlagateljeva enota izvaja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi "v skladu s sprejetim načrtom pomoči otroku in družini". Taka opredelitev je preveč posplošena. Pri tem ni moč spregledati, da iz predloga sploh ne izhaja, kakšen načrt pomoči družini in otrokoma je bil v predmetni zadevi sprejet.6

Sklepno

Izdaja začasne odredbe je izjemen ukrep za varstvo koristi otrok, s katerim se uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek sodnega postopka o glavni stvari. Iz predloga za izdajo začasne odredbe kakšne relevantne okoliščine, na podlagi katerih bi bila izdaja predlagane začasne odredbe zaradi varstva koristi otrok lahko utemeljena, ne izhajajo. Zato sodišče prve stopnje ni ravnalo materialnopravno pravilno, ko je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo.

Pritožbi predlagateljice, ki se je izkazala za utemeljeno, je bilo treba zaradi pravilne uporabe materialnega prava ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se sklep o izdani začasni odredbi razveljavi ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrne (3. točka 365. člena, 366. člen in peta alineja 358. člena ZPP7).