Up-56/03 - 11

18. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 243/01 z dne 12. 11. 2002 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 859/2000 z dne 24. 5. 2001 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. III Pd 720/97 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek pritožnika za razveljavitev sklepov delodajalca z dne 26. 7. 1994 in 14. 10. 1994, s katerima je bil kot prepozen zavržen predlog za obnovo postopka o prenehanju delovnega razmerja, vložen zaradi novih dejstev in novih dokazov. Glede na izpoved izvedencev medicinske stroke je ugotovilo, da se je pritožnik nesporno zavedal svojih ravnanj in bil sposoben varovati svoje pravice od 17. 6. 1993 dalje. Dejstvo, da je bil v bolniškem staležu vse do 9. 6. 1994, pa ne pomeni, da je bil v tem času neprišteven. Višje delovno in socialno sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je pritožnikovo revizijo zavrnilo.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija vse tri sodne odločbe. V njej obširno pojasnjuje dogodke, povezane z njegovo boleznijo in prenehanjem delovnega razmerja. Meni, da so odločitve sodišč nezakonite, da slonijo na potvorjenih dokumentih in izjavah ter da so sodišča namerno in zaradi pristranskosti nepravilno ugotovila dejansko stanje in posledično tudi napačno uporabila materialno pravo. Sodišču prve stopnje očita, da se ni izjasnilo o njegovih številnih dokaznih predlogih in da o tem ni podalo nikakršne obrazložitve. Oporeka stališču sodišč, da bi moral predlog za obnovo postopka vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je mogel navesti sodišču nova dejstva oziroma nove dokaze, tj. v tridesetih dneh od 17. 6. 1993 dalje. Meni, da so mu z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršene pravice iz 14., 15., 22., 23. in 51. člena Ustave ter iz Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Mednarodnega pakta OZN in drugih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane odločbe razveljavi ter ugotovi ničnost sklepov delodajalca o prenehanju delovnega razmerja.

B.

3.Pritožnik izpodbija odločitve sodišč, ki so zavrnila njegov zahtevek za obnovo postopka zaradi zamude subjektivnega roka. V presojo, ali je odločitev sodišč pravilna, se Ustavno sodišče ne more spuščati, saj ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnem sporu. Zato ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. Skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijane odločbe sodišč le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 15. člena Ustave, ki pa ne vsebuje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč vsebuje določbe o uresničevanju in omejevanju pravic, o sodnem varstvu teh pravic ter o odpravi posledic njihove kršitve. Zato se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

5.Z ustavnopravnega vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bila lahko relevantna navedba pritožnika o tem, da se sodišče ni opredelilo do njegovega dokaznega predloga z zaslišanjem prič, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Določba 22. člena Ustave vključuje namreč tudi pravico stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov. Vendar pa ta pravica ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano in to razumno obrazloži, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Ob navedenih izhodiščih se pritožnikovo zatrjevanje, da je sodišče kršilo to njegovo ustavno pravico, izkaže kot neutemeljeno. Čeprav delovno sodišče prve stopnje izrecno ni navedlo, zakaj pritožnikovega dokaznega predloga ni sprejelo, se je do navedenega ugovora opredelilo Višje delovno in socialno sodišče. Pojasnilo je, da delovnemu sodišču prve stopnje ni bilo potrebno izvajati predlaganih dokazov, ker ni meritorno odločalo o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti njegovega tožbenega zahtevka, temveč je odločalo zgolj o dopustnosti obnove postopka. Tudi nadaljnji pritožnikov očitek, da sodišča niso ugotovila, kdaj sta mu bila sklepa o prenehanju delovnega razmerja dejansko vročena, ni utemeljen. Ker se je pritožnik skliceval na svojo nesposobnost biti stranka v postopku pri delodajalcu, ki naj bi bila eden izmed obnovitvenih razlogov, so sodišča v zvezi z zatrjevanim ugotovila, da mu je bil sklep o prenehanju delovnega razmerja vročen 16. 2. 1993, sklep o zavrnitvi ugovora zoper ta sklep pa dne 29. 3. 1993.

Svoje ugotovitve in zaključke o tem so sodišča obrazložila. Zgolj dejstvo, da se pritožnik v obravnavanem primeru ne strinja z interpretacijo pravnih pravil in uporabo prava s strani sodišč, pa ne pomeni kršitve pravice iz 22. člena Ustave.

6.Očitkov o kršitvi pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave, Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker jih pritožnik konkretneje ni opredelil.

7.Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan