10. 12. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Žarka Bogunoviča, Slovenj Gradec, na seji 10. decembra 2013

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 294/2012 z dne 26. 9. 2012 ter sodbo in sklep Upravnega sodišča št. II U 185/2011 z dne 23. 5. 2012 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 87. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97, 21/97 – popr. in 75/97) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnika (II. točka sodbe in sklepa št. II I 185/2011 z dne 23. 5. 2012) zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, s katero je to zavrglo njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, to odločbo na podlagi revizije po uradni dolžnosti odpravilo ter postopek v zvezi z zahtevo za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojI) ustavilo. Ugotovljeno je namreč bilo, da je oče pritožnika, kateremu je bila pravica do dodatka za pomoč in postrežbo s prvostopenjsko upravno odločbo priznana, umrl še pred izdajo te iste odločbe. Vrhovno sodišče je zavrglo revizijo. Presodilo je, da v reviziji postavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1). Postavilo se je na stališče, da po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizija v upravnem sporu ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Dodalo je, da prvi odstavek 87. člena ZVojI jasno in nedvoumno določa, da pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ni mogoče prenesti na drugega. Iz navedenega naj bi torej nedvoumno izhajalo, da gre za osebno in neprenosljivo pravico. Posledično naj bi to pomenilo, da postopka za priznanje te pravice ni mogoče nadaljevati. S smrtjo upravičenca naj bi namreč ta pravica ugasnila.

2.Pritožnik meni, da mu izpodbijani odločitvi kršita pravico do dedovanja iz 33. člena Ustave. Navaja, da je v postopku pred rednimi sodišči zatrjeval, da je treba njegovo pravico do vstopa v postopek po pokojnem očetu presojati širše od določb ZVojI in pri tem upoštevati vse okoliščine, ki so privedle do situacije, v kateri izključno zaradi razlogov na strani državnih organov, ki so odločali o vlogi za dodelitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, odločitev ni bila sprejeta že za časa življenja njegovega očeta. Meni, da bi bil postopek lahko zaključen še v času očetovega življenja, če bi zdravniška komisija prve stopnje svoje delo opravila strokovno in v zakonsko določenem roku. V postopku pred sodišči naj bi zatrjeval tudi kršitev očetovih pravic in svojih pravic iz 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Svoje trditve naj bi opiral na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), po kateri sme dedič, če izrazi in dokaže upravičen pravni interes, vstopiti oziroma nadaljevati postopek za ugotovitev kršitve EKČP, do katerih je prišlo v postopkih priznanj pravic po pravu posamezne države. Dejstvo, da sodišče posamezne države presodi, da je določena pravica neprenosljiva, naj ne bi moglo biti edini kriterij pri presoji, ali se dedičem omogoči vstop v postopek, saj naj bi ESČP sprejelo tudi stališče, da je treba upoštevati zlasti moralno razsežnost pravnega interesa dedičev, da nadaljujejo postopek.

3.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 87. člena ZVojI. Zatrjuje neskladje izpodbijane določbe s pravico do dedovanja iz 33. člena Ustave.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijana določba ne učinkuje neposredno. Kadar izpodbijana določba ne učinkuje neposredno, je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih pa ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči. V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da pobudnik očitkov o protiustavnosti 87. člena ZVojI v postopku pred pristojnimi sodišči ni izčrpal po vsebini. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik