Jedro

Očitek obdolženca, da je sodišče kršilo določbe ZP-1, ker ga ni vabilo na zaslišanje policistke S.I., s čimer mu je onemogočilo, da se na ustrezen način izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, kot tudi navedba v pritožbi, da mu je bilo onemogočeno, da v postopku predlaga izvedbo dokazov, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je obdolženca v zahtevi za pisni zagovor opozorilo, da mora v skladu s četrtim odstavkom 114. čl. ZP-1, navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, kot tudi, da je lahko navzoč pri izvajanju posameznih dokazov ter da ga bo vabilo k procesnim dejanjem, če bo to zahteval. Obdolženi v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje za pisni zagovor, ni zahteval ustnega zaslišanja, v pisnem zagovoru, ki ga je podal, pa tudi ni predlagal nobenega dokaza, niti ni zahteval, da se ga vabi k posameznim procesnim dejanjem, ki jih bo sodišče samo izvedlo.

Izrek

Pritožba obdolženega Ž.Ž. se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi Ž.Ž. odgovoren za prekršek po trinajstem odstavku 132. čl. ZVCP-1. Na podlagi navedene zakonske določbe mu je sodišče prve stopnje izreklo globo v znesku 950,00 EUR in 18 kazenskih točk, za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije. Na podlagi 112. čl. ZP-1 je obdolžencu v izrečeno globo vštelo pridržanje, ki je trajalo od dne 9.8.2008 od 3.55 ure do 11.30 ure istega dne v znesku 20,00 EUR. Sklenilo je še, da mora obdolženi plačati stroške postopka – sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

Proti takšni sodbi se je obdolženi pritožil zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da sodbo v celoti razveljavi in vrne prvostopenjskemu v ponovno odločanje, to pa naj po kateremkoli drugem sodniku, o zadevi ponovno odloči. Kot še navaja, naj višje sodišče, podrejeno temu, ob uporabi šestega odstavka 26. čl. ZP-1, višino izrečene globe in kazenskih točk ustrezno zniža tako, da obdolženi ne bo ostal brez vozniškega dovoljenja.

Pritožba ni utemeljena.

Očitek obdolženca, da je sodišče kršilo določbe Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ker ga ni vabilo na zaslišanje policistke S.I., s čimer mu je onemogočilo, da se na ustrezen način izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, kot tudi navedba v pritožbi, da mu je bilo onemogočeno, da v postopku predlaga izvedbo dokazov, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je obdolženca v zahtevi za pisni zagovor (na listovni št. 9 spisa) opozorilo, da mora v skladu s četrtim odstavkom 114. čl. ZP-1, navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati, kot tudi, da je lahko navzoč pri izvajanju posameznih dokazov ter da ga bo vabilo k procesnim dejanjem, če bo to zahteval. Obdolženi v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje za pisni zagovor, ni zahteval ustnega zaslišanja, v pisnem zagovoru, ki ga je podal, pa tudi ni predlagal nobenega dokaza, niti ni zahteval, da se ga vabi k posameznim procesnim dejanjem, ki jih bo sodišče samo izvedlo. Glede na navedeno so v pritožbi navedeni dokazni predlogi za zaslišanje prič prepozni, prav tako za pridobitev posnetka video nadzornih kamer, ki nadzirajo dovoz na parkirišče igralnega salona . V skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa obdolženi ni izkazal. Ugotovitev prekrška temelji na neposredni osebni zaznavi policistov, ki sta na kraju zaznave prekrška postopek zoper obdolženca vodila. Kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, se obdolžencu očita, da ni ravnal po zahtevi policistke, ki mu je odredila preizkus alkoholiziranosti z napravo za ugotavljanje alkohola, da bi se ugotovilo, ali ima v organizmu alkohol ali več alkohola kot je dovoljeno, pač je takšen preizkus odklonil. Tega, da je obdolženi odrejeni preizkus alkoholiziranosti odklonil, obdolženi ne zanika ne v pisnem zagovoru ne v pritožbi. Zato ni nikakršnega dvoma, da je obdolženi s svojim ravnanjem kršil določbo tretjega odstavka 132. čl. ZVCP-1 in storil prekršek iz trinajstega odstavka 132. čl. ZVCP-1. Sodišče prve stopnje je obdolžencu izreklo globo, ki je na spodnji meji predpisane za obravnavani prekršek, izreklo pa mu je tudi predpisano število 18 kazenskih točk. Glede na to, da pri obdolžencu niso podane posebne olajševalne okoliščine, ki bi narekovale omilitev izrečenih sankcij pod mejo predpisanih, višje sodišče v odločitev o sankcijah ni posegalo.

Ker obdolženčeva pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče, ob ugotovitvi, da tudi niso bile zagrešene kršitve, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1), zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. čl. ZP-1).

Ker obdolženi s pritožbo ni uspel, mora v skladu z določbami prvega odstavka 147. čl. ZP-1, v zvezi z določbami 143. in 144. čl. ZP-1, kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifnih št. 8111, 8114 in 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).