Jedro

Če tožnik v tožbi navedene kot toženo stranko osebo, ki ne obstaja več (neobstoječ subjekt) in nato sam navede kot toženo stranko osebo, ki je lahko pravdna stranka, gre za popravo tožbe in ne za spremembo tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep (1. točka izreka) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo takole: "Sprememba tožbe, s katero je tožeča stranka tožbo spremenila tako, da je namesto prvotne tožene stranke tožila Zavod Republike slovenije za blagovne rezerve Ljubljana se ne dovoli (1. točka izreka)." Proti temu sklepu se tožeča stranka pritožuje in trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da gre za spremembo tožbe, ker je tožbo le popravila, saj je prej tožila neobstoječ subjekt in gre zato z označitvijo nove stranke za popravo tožbe. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje se ne strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka tožbo vložila zoper Republiko Slovenijo in da dodatek v označbi tožene stranke "Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Direkcija za blagovne rezerve" ni del imena tožene stranke in da pove le, na kateri državni organ se tožba, ki je sicer vložena zoper Republiko Slovenijo, nanaša. Ta ugotovitev sodišča prve stopnje je v nasprotju z označitvijo tožene stranke v izvršilnem predlogu kot tudi s trditvami tožeče stranke, ki ves čas postopka vztrajno trdi, da je tožbo vložila zoper Direkcijo za blagovne rezerve. Sodišče prve stopnje torej ni imelo podlage, da je v nasprotju z jasnimi trditvami in navedbami tožeče stranke, zoper koga je vložila tožbo, zaključilo, da je tožila Republiko Slovenijo in ne Direkcije za blagovne rezerve. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve res bila organ v sestavi Ministrva za trgovino oziroma kasneje Ministrsva za ekonomske odnose in razvoj (glej 32. člen Zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave - Ur. l. RS 27/91), vendar pa je bila pravna oseba (glej 2. odst. 14. člena prej citiranega zakona). Zato bi bila lahko pravdna stranka (1. odst. 76. člena ZPP), če bi ob vložitvi tožbe še obstojala. Toda ob vložitvi tožbe ni več obstajala, saj je prenehala obstajati z dnem ustanovitve Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve (glej 1. odst. 26. člena Zakona o blagovnih rezervah - Ur. l. RS 60/95), to pa je bilo z dnem 14.12.1995. Tožeča stranka je tožbo v tem primeru vložila dne 28.1.1997. Ti podatki kažejo, da ob vložitvi tožbe Direkcija Republike Slovenije za blagovne rezerve ni več obstojala, Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve pa je že bil ustanovljen. Iz teh dejstev je razvidno, da tožeča stranka utemeljeno ves čas trdi, da je tožbo vložila zoper neobstoječ subjekt, ki zaradi tega ni mogel biti pravdna stranka. Sodišče prve stopnje je torej zmotno ugotovilo, da je tožeča stranka tožbo vložila zoper obstoječ subjekt, t.j. Republiko Slovenijo. Dejansko jo je vložila zoper neobstoječ subjekt. Če je v tožbi naveden nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, lahko sodišče od tožnika zahteva, naj popravi v tožbi kar je treba, ali ukrene kaj, da se bo postopek nadaljeval z osebo, ki je lahko pravdna stranka (81. člen ZPP). Tožeča stranka pa to lahko stori tudi sama. To je storila v tem primeru, ko je označila kot toženo stranko osebo, ki je lahko pravdna stranka. S tem pa tožbe ni subjektivno spremenila, saj ni namesto subjekta, ki je lahko bil stranka v postopku, navedla drug subjekt, ki je tudi lahko stranka v postopku, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da je tožeča stranka tožila obstoječi subjekt in zato tudi nepravilno uporabilo določila ZPP, ko je uporabilo določilo 187. člena ZPP in ne določila 81. člena ZPP, ki bi ga v tem primeru moralo uporabiti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem bo sodišče prve stopnje moralo postopek nadaljevati z osebo, na katero je tožeča stranka tožbo popravila.