Jedro

Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca, zato ima le-ta izbiro, da zahteva izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) ali pa vrnitev stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v citirani sodbi razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožečima po kupni pogodbi z dne 30.07.1994 plačati DEM 7.000,00 kot kupnino za kupljeno gostinsko opremo. Zoper prvostopno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da sodišče ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj v zvezi z ugotovljenimi dejstvi ni zaslišalo pravdnih strank, ki bi lahko izpovedale, da so se dogovorile, da bosta tožeči stranki v primeru, če tožena stranka kupnine ne bo plačala, od nje terjali vračilo prodane stvari. Tako je sodišče, ker ni upoštevalo dogovorjenega pridržka lastninske pravice, uporabilo napačno materialno pravo. V pritožbi tožena stranka nadalje navaja še, da je sodišče napačno odločilo tudi o pravdnih stroških, saj bi moralo stroške za narok dne 13.10.1998 naložiti v plačilo toženi stranki, ki se navedenega dne obravnave ni udeležila. Tožeči stranki v odgovoru na pritožbo izpodbijata pritožbene navedbe tožene stranke ter sodišču druge stopnje predlagata, da zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Pritožba ni utemeljena. Že iz listin, ki sta jih stranki predložili v postopku izhaja, da sta sklenili prodajno pogodbo s pridržkom lastninske pravice. Med strankama v pravdi tudi ni bilo sporno, da tožena stranka ni plačala kupnine za kupljeno blago, ki ga je prevzela. Tožena stranka nadalje v pritožbi ne obrazlaga, v čem je dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno. Tako drugostopno sodišče ocenjuje, da je dejansko stanje v tej zadevi pravilno ugotovljeno ter da izostanek zaslišanja strank na pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja glede na vse ostale dokaze ni imel vpliva. Končno je bila tožena stranka na zadnji glavni obravnavi prisotna in bi lahko, na izrecno vprašanje sodnika, če ima še nadaljnje dokazne predloge, vztrajala pri izvedbi dokaza z zaslišanjem pravdnih strank. Ker tega tedaj, ko je bil čas za to, ni storila, je šteti, da se je s tako ugotovljenim dejanskim stanjem zadovoljila in je zato njena pritožbena navedba neutemeljena. Tudi z materialnopravnega pogleda je odločitev prvostopnega sodišča pravilna. Pridržek lastninske pravice je namreč upavičenje oziroma jamstvo, ki ga pravni red daje prodajalcu, da lahko zadrži svojo lastninsko pravico na izročeni stvari vse dokler mu kupec v celoti ne poravna kupnine. Če kupec kupnine ni zmožen plačati, lahko prodajalec uveljavi pridržek lastninske pravice in od kupca zahteva vrnitev izročene stvari, sam pa mu mora vrniti morebitni že plačan del kupnine. Pridržek lastninske pravice torej varuje prodajalca in ne kupca, zato se kupec ne more sklicevati nanj, torej ga ne more uveljavljati. Poleg tega pridržek lastninske pravice ne vpliva na obligacijskopravno razmerje med strankama prodajne pogodbe. Zato je prodajalec, posebej še, če je bil, kot v konkretnem primeru, zvest pogodbi in je svojo obveznost že izpolnil, od kupca upravičen najprej zahtevati izpolnitev obligacijskopravne zaveze. Če pa to ni mogoče, se lahko odloči, da bo uveljavil pridržek lastninske pravice. V konkretnem primeru sta torej tožeči stranki kot prodajalca in pogodbi zvesti stranki najprej upravičeni do uveljavitve zahtevkov iz prodajne pogodbe, zato je odločitev sodišča pravilna. Tožena stranka ni obrazložila, v čem v prvostopnem postopku vidi kršitev procesnega prava. Sodišče je zato sodbo preizkusilo le v delu, v katerem jo lahko preizkusi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 365. člena ZPP), pri čemer ni naletelo na očitane kršitve. Končno je pritožba tožene stranke neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na odmero pravdnih stroškov. Tožena stranka je namreč na obravnavi dne 08.12.1998 umaknila priglasitev separatnih stroškov za obravnavo dne 13.10.1998, zato do njihove povrnitve ni upravičena. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Ker je tožena stranka s pritožbo v celoti propadla, ni upravičena do povrnitve svojih pritožbenih stroškov (154. člen ZPP v zvezi s 166. členom ZPP). Prav tako pa nista upravičeni do povrnitve stroškov odgovora na pritožbo tožeči stranki, saj v odgovoru nista podali navedb, relevantnih za rešitev pritožbe (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 166. členom ZPP).