Jedro

Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, tako da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza. V primeru, ko protislovje ni posledica prenosa podatkov iz spisa v sodbo, ampak je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, ampak eventualno za zmotno dokazno oceno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevku za plačilo 722,37 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti njegove stroške izvršilnega in pravdnega postopka.

2. Toženec v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja razloga bistvene kršitve pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

3. Ugotovitev v sodbi, da je toženec pri tožniku naročil notarske storitve, je zmotna. Ključno je dejstvo, da tožnik kot notar ni dokazal, da je toženec pri njem podal naročilo za opravo notarskih storitev in da je podpisal pooblastilo za opravo notarskih storitev. Tožnik ni opravil notarske storitve, ki jo je obračunal. V tem oziru so ugotovitve in zaključki sodišča v izpodbijani sodbi protispisni, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Sodišče je izdalo izpodbijano sodbo v nasprotju z Zakonom o notariatu in Notarsko tarifo. Ker notarski zapis v zvezi s predlogom posojilne pogodbe ni bil sestavljen, prebran in podpisan, notarska storitev ni bila opravljena in je zato ni mogoče obračunati. Oba računa je zavrnil in pojasnil razloge za tako ravnanje.

5. Pri tožniku ni naročil notarske storitve v obliki ustnega pravnega svetovanja, overitve podpisa na izbrisnem dovoljenju, pregleda zemljiške knjige, prevzema listin v hrambo s sestavo notarskega zapisnika, overitve podpisa listine, obračuna pristojbin in stroškov. Ker je podpis overil A. A., bi moral biti tudi plačnik teh notarskih storitev. Običajno je namreč zavezanec za plačilo notarskih storitev oseba, ki pri notarju overi svoj podpis.

6. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 7. Pritožba ni utemeljena.

8. Tožnik je s tožbo zahteval plačilo za storitve ustnega pravnega svetovanja, sestavo izbrisnega dovoljenja in overitev podpisa na izbrisnem dovoljenju, prevzem izbrisnega dovolila v hrambo in ostale s temi posli nujno povezane storitve po Notarski tarifi.

9. Zaključek, da je tožnik tožencu utemeljeno izdal račun, temelji na ugotovitvah, - da je bil naročnik vseh notarskih storitev toženec, - da je tožnik zaračunano notarsko storitev opravil, - da je po naročilu toženca pripravil tudi notarski zapis z dne 27. 9. 2021 in da do podpisa ni prišlo zaradi razlogov na strani toženca ter - da je toženec s plačilom v zamudi od zapadlosti računa 30. 9. 2021. 10. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

11. Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče v nobenem pogledu ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, tako da bi ocenjevalo vrednost posameznega dokaza. V primeru, ko protislovje ni posledica prenosa podatkov iz spisa v sodbo, ampak je rezultat sodnikovega sklepanja, ne gre za protispisnost, ampak eventualno za zmotno dokazno oceno.1

12. Kljub navedbi, da gre za kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, toženec izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in kritizira dokazno oceno sodišča prve stopnje. Gre za nedopusten pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti. Kot že navedeno, zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog.

13. Neutemeljen je tudi očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi o odločilnih dejstvih so jasni in preverljivi. V njej tudi ni drugih pomanjkljivosti, zaradi katerih ne bi bilo mogoče preizkusiti njene zakonitosti in pravilnosti.

14. Pritožbene navedbe o zmotnosti ugotovitve, kdo je naročnik sestave osnutka notarskega zapisa, predstavljajo pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Ker ta pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti ni dovoljen, se pritožbeno sodišče o utemeljenosti teh navedb ne izreka.

15. Očitki o zmotni uporabi materialnega prava niso utemeljeni. V 14. členu Notarske tarife je jasno določeno, da je v primeru nedokončanja naročene notarske storitve notar upravičen do povrnitve izdatkov in stroškov v celoti ter do dela pristojbine, ki ustreza njegovemu že opravljenemu delu, če ni sam kriv za nedokončanje storitve ali če lahko stranka ali drugi udeleženci porabijo delno opravljeno storitev. Pritožnikovo stališče, da ni možno obračunati notarske storitve, v kolikor notarska storitev ni bila opravljena, ker notarski zapis v zvezi s predlogom posojilne pogodbe ni bil sestavljen, prebran in podpisan, je torej napačno.

16. Zmotnosti odločitve ne utemeljuje niti pritožbena navedba, da je zavezanec za plačilo notarskih storitev običajno oseba, ki pri notarju overi svoj podpis. Notarska tarifa namreč v prvem odstavku 16. člena določa, da so za plačilo pristojbine, izdatkov in stroškov notarja zavezane vse osebe, ki so notarsko storitev naročile, z njihovim soglasjem pa tudi drugi udeleženci pravnega posla.

17. Za presojo, kdo je dolžan plačati notarsko storitev, ni pomembno niti dejstvo, kakšno je premoženjsko stanje upnika in posojilodajalca.

18. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

19. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 VSL sodba I Cp 3334/2016 z dne 28. 3. 2017.