Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Postopka za uveljavljanje preživnine mladoletnih in polnoletnih otrok se tako pomembno razlikujeta, da to upravičuje odločitev o razdružitvi postopkov.
V preživninskih zadevah sodišče odmeri preživnino po cenah na dan sodne odločbe, morebitnim zviševanjem cen življenjskih potrebščin pa služi revalorizacija.
Stanovanjski stroški (najemnina, stroški elektrike, vode itd.) se delijo po enakih delih med vse stanovalce.
V družinskih postopkih velja pravilo, da sodišče stroške porazdeli po prostem preudarku.
I. Pritožba zoper sklep z dne 27. 5. 2021 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Pritožbi zoper sklep z dne 29. 3. 2022 se deloma ugodi in se izpodbijani sklep v prvem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da je nasprotni udeleženec za preživljanje mladoletne hčerke A. A. dolžan od 29. 3. 2022 dalje plačevati mesečno preživnino v znesku 516 EUR.
III. V preostalem delu se pritožba zoper sklep z dne 29. 3. 2022 zavrne in se navedeni sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.
IV. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
_Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:_
1. Tožnica je 2. 3. 2021 vložila tožbo (pravilno bi bilo: predlog v nepravdnem postopku) zaradi dodelitve, varstva in vzgoje mladoletnih otrok, stikov in preživnine, za sina B. B. in hči A. A. Preživnino je zahtevala od 1. 7. 2019 (torej še pred vložitvijo tožbe); zahtevala je tudi, da toženec (pravilno: nasprotni udeleženec) plačuje polovico stroškov za smučanje, inštrukcije in šolnino.
2. Sin B. B. je postal polnoleten 6 dni po vložitvi predloga in sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 5. 2021 postopek razdružilo ter del postopka, ki se tiče B. B., izločilo v poseben spis, tako da se je postopek v nadaljevanju vodil le še glede mld. A. A. V zvezi z varstvom, vzgojo in stiki sta udeleženca dne 11. 10. 2021 sklenila delno sodno poravnavo, po kateri se hči zaupa v varstvo in vzgojo materi, stiki pa potekajo po dogovoru očeta (nasprotnega udeleženca) in hčere.
3. S sklepom z dne 29. 3. 2022 je sodišče prve stopnje odločilo še o preživnini za A. A. njene mesečne potrebe je ocenilo na 770 EUR, jih razdelilo v razmerju 52 % oče in 48 % mati ter določilo preživnino v mesečnem znesku 400 EUR, ki jih nasprotni udeleženec nakazuje na račun matere – predlagateljice, in sicer od dne izdaje sklepa (29. 3. 2022). Odločilo je tudi o plačilu že zapadlih obrokov in revalorizaciji (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da mora nasprotni udeleženec poleg preživnine plačevati polovico stroškov A. A. smučanja,1 zasebne gimnazije in inštrukcij (II. točka izreka). Zavrnilo je, kar je predlagateljica zahtevala »več in drugače«; iz razlogov je razvidno, da je s tem zavrnjen zahtevek za višjo preživnino in zahtevek za plačilo preživnine od vložitve predloga do izdaje sklepa z dne 29. 3. 2022 (III. točka izreka), ter odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).
_Pritožbeni postopek:_
4. Pritožnica je vložila enotno pritožbo, vendar se po vsebini pritožuje tako zoper sklep z dne 27. 5. 2021 (zoper katerega ni posebne pritožbe, zato se lahko zoper ta sklep pritoži le skupaj s pritožbo zoper končni sklep) kot zoper sklep z dne 29. 3. 2022. 5. V delu pritožbe, ki po vsebini izpodbija sklep z dne 27. 5. 2021, predlagateljica med drugim navaja, da je v tožbi poleg zahtevka za preživnino za A. A. zahtevala tudi preživnino za tedaj mladoletnega sina B. B., ki je postal polnoleten 8. 3. 2021, in sicer za oba od dne razpada življenjske skupnosti 1. 7. 2019 dalje. Sodišče je del njenega predloga, ki se nanaša na sina B. B., s sklepom z dne 27. 5. 2021 neutemeljeno izločilo iz tega postopka in ga vodi v novem postopku, v katerem še ni bil razpisan niti prvi narok. Za takšno odločitev ni bilo opore niti ni zasledovan cilj, ki se navaja v obrazložitvi sklepa, da naj bi se pospešilo obravnavanje in zmanjšali stroški. S tem je sodišče kršilo ustavno pravico predlagateljice do dostopa do sodišča. Sodišče tudi ni odločilo o predlagateljičinem zahtevku za plačilo preživnine za hčerko A. A. od 1. 7. 2019 do vložitve tožbe, tako da predlagateljica ne ve, ali je tudi ta njen zahtevek zajet v zavrnilnem delu izpodbijanega sklepa, ki je naveden v III. točki izreka. Predlagateljica je umaknila zahtevek za plačilo preživnine za sina B. B. za čas od njegove polnoletnosti dalje in zahtevek za hči A. A. za čas od razpada skupnosti do vložitve tožbe, in predlagala, da sodišče o slednjem odloči po pravilih o pravdnem postopku, vendar se sodišče do teh njenih izjav in procesnih dejanj ni opredelilo.
6. V delu pritožbe, ki se nanaša na sklep z dne 29. 3. 2022, predlagateljica med drugim navaja, da sodišče v 18. točki obrazložitve sklepa z dne 29. 3. 2022 predlagateljici neutemeljeno šteje v minus različno navajanje določene vrste stroška, ki odpade na hčer, ki so bili navedeni v tožbi in potem na zaslišanju, pri tem pa ne upošteva časovne distance in okoliščin, v katerih so bili ti zneski navajani, in časa, ko so stroški nastajali. V tožbi je navajala stroške, ki so nastajali v letih 2018, 2019 in 2020, na obravnavi pa je navajala cene za stroške, ki so veljale v tem obdobju (zaslišana je bila 8. 12. 2021 in 14. 2. 2022). Cene so se za določeno vrsto potreb v tem dveletnem času obdobju bistveno zvišale in A. A. potrebe so bile v letu 2019 povsem drugačne in manjše kot tiste v letu 2022. Sodišče v opombi št. 5 neutemeljeno navede, da ne sledi predlagateljici o potrebnem strošku 100 EUR na mesec, kot navaja v predlogu, oziroma 166 EUR, kot je izpovedala na zaslišanju, in da A. A. ni treba kupovati oblačil takšnih prestižnih znamk, kot je Max & Co. A. A. je bila pred razpadom skupnosti deležna vseh teh znamk in dobrin v še večjem obsegu, ker si je družina to lahko privoščila. Napačno je stališče sodišča, da polovica najemnine odpade na predlagateljico, druga polovica pa na oba otroka. Življenjske potrebščine so na letni ravni dražje za 8,1 %, na mesečni za 2 %, sodišče ni sledilo ne obrazloženim navedbam predlagateljice, ne predloženim dokazom in ne podatkom o rasti življenjskih stroškov na letni ravni. Ob upoštevanju »vsaj dela stroškov, ki jih je tekom postopka predlagateljica ustrezno opredelila in za njihovo porabo predložila dokaze,« bi moralo sodišče ugotoviti, da so potrebe za preživljanje mladoletne hčere večje od 1.500 EUR na mesec – brez plačil stroškov smučanja, šolnine, inštrukcij in fizioterapij – in da bi moral glede na premoženjske razmere vsakega od staršev nasprotni udeleženec kriti vsaj 80 % teh stroškov ter enak delež stroškov za smučanje, šolnino, inštrukcije in fizioterapije. Nevzdržna je odločitev, da se denar, ki ga je od razpada življenjske skupnosti nasprotni udeleženec neredno nakazoval mladoletni A. A., upošteva kot njegov prispevek k preživnini in da je s tem zadostil svoji obveznosti za čas do 29. 3. 2022. Ni slediti sodišču, da je nasprotni udeleženec svoje del preživnine za nazaj poravnal z navedenimi nakazili in s tem, ko je plačal leta 2021 strošek smučanja in stroške za šolnino. Pri slednjih plačilih gre za nadstandard, ki ga je nasprotni udeleženec plačeval neredno in je bilo to odvisno od njegovega razpoloženja, stroški pa niso bili nujno potrebni za preživljanje. Pri oceni prispevkov in materialnih zmožnosti obeh staršev sodišče ne oceni neiskrenega ravnanja nasprotnega udeleženca in njegovega skrivanja skupnega premoženja. Neustrezna je tudi odločitev o stroških, saj bo predlagateljica morala po končanju tega postopka preživnino terjati v izvršilnem postopku, torej sama ni dala nobenega povoda za sodni postopek. Z zahtevki je v celoti uspela po temelju in polovico po višini.
7. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.
8. Pritožba zoper sklep z dne 27. 5. 2021 ni utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 29. 3. 2022 pa je delno utemeljena.
_Glede pritožbe zoper sklep z dne 27. 5. 2021:_
9. Razdružitev postopkov je eden od ukrepov procesnega vodstva (tretji odstavek 300. člena Zakona o pravdnem postopku2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku3), ki ga sodišče lahko sprejme, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški (primerjaj prvi odstavek 300. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
10. Vprašanje, ali se bo postopek pospešil in stroški zmanjšali, je odvisno od vrste zahtevkov, pa tudi vrste oziroma posebnosti sodnih postopkov. Postopki zaradi določila preživnine se bistveno razlikujejo glede na to, ali se preživnina določa za mladoletnega ali polnoletnega otroka (primerjaj 93. do 103. člen ZNP-1 in 406. do 414. člen ZPP), saj je sodišče dolžno v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, po uradni dolžnosti paziti na interese mladoletnih otrok. Kadar preživnino uveljavlja polnoletna oseba, posebne kogentne določbe o varstvu koristi otroka ne pridejo v poštev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se postopka za uveljavljanje preživnine mladoletnih in polnoletnih otrok4 tako pomembno razlikujeta, da je to upravičevalo odločitev sodišča prve stopnje o razdružitvi postopkov. S tem se je zagotovilo, da se bo postopek v zvezi z mladoletno hčerjo odvijal hitreje, saj postopek ni bil obremenjen še s postopkom v zvezi s preživnino za polnoletnega sina. Odločitev sodišča prve stopnje v sklepu z dne 27. 5. 2021 je torej pravilna, sodišče pa z njo ni kršilo predlagateljičine pravice do dostopa do sodišča. 11. Predlagateljica navaja, da je tekom postopka umaknila zahtevek za plačilo preživnine za sina B. B., ki se nanaša na čas od njegove polnoletnosti dalje, in zahtevek za hčer A. A., ki se nanaša na čas od razpada skupnosti do vložitve tožbe, ter predlagala, da sodišče o slednjem odloči po pravilih o pravdnem postopku, vendar se sodišče do teh njenih izjav in procesnih dejanj ni opredelilo. Pritožbene navedbe sicer načeloma držijo, vendar mora stranka v primeru, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih ali o delu zahtevka, v 15 dneh od prejema sodne odločbe predlagati sodišču izdajo dopolnilne sodbe (primerjaj 325. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožnici je bil izpodbijani sklep vročen 22. 6. 2022, torej je 15-dnevni rok potekel dne 7. 7. 2022. Pritožba je bila priporočeno poslana 22. 7. 2022, kar je glede na 325. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 prepozno, zato so pritožbene navedbe, ki smiselno uveljavljajo, da sodišče ni odločilo o vseh predlagateljičinih zahtevkih oziroma predlogih, neupoštevne. Pritožbeno sodišče pripominja, da to ne preprečuje predlagateljici, da plačilo stroškov zapadlega preživljanja uveljavlja v ustreznem postopku z ustreznim zahtevkom (primerjaj 196. in 199. člen Družinskega zakonika5).
_Glede potreb preživninske upravičenke:_
12. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče v 18. točki obrazložitve predlagateljici neutemeljeno v minus štelo različno navajanje določene vrste stroška. Ni mogoče slediti pritožbi, da je v tožbi navajala stroške, ki so nastajali v letih 2018, 2019 in 2020, saj je v tožbi v sedanjiku navedeno, koliko znašajo ti stroški, pri čemer so stroški v veliki meri navedeni skupno za oba otroka. Predlagateljica med postopkom na prvi stopnji tudi ni navajala, kar sedaj prvič zatrjuje v pritožbi glede domnevne A. A. razvajenosti oziroma navajenosti na oblačila prestižnih znamk, da, na primer, ene superge stanejo 100 EUR ter da jih porabi letno več parov. Navedbe v vlogah in izpovedba na zaslišanju so bile glede posameznih stroškov (na primer obleke in obutve) skope in pavšalne, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je glede na nekonsistentnost zatrjevanih stroškov v navedbah in izpovedbah predlagateljičine trditve ocenilo kot pretirane.
13. V zvezi z navedbami, da naj bi A. A. potrebovala več oblačil in obutve, ker še raste (to je zatrjevala tudi v predlogu za oba otroka), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je splošno znano, da dekleta pri 17 letih običajno že nehajo rasti. Navedbe (prvi odstavek na 4. strani pritožbe), da so se cene za določeno vrsto potreb v dveletnem času bistveno zvišale, so pavšalne in nekonkretizirane, saj ni niti jasno, kateri del razlogov prvostopenjskega sklepa s temi navedbami predlagateljica izpodbija. Pritožbene navedbe o domnevnem razvajanju s strani starih staršev in nasprotnega udeleženca, kar naj bi pri A. A. ustvarilo vtis, da si lahko privošči vse, niso v neposredni zvezi z razlogi sodišča prve stopnje. Če predlagateljica meni, da so bili takšni (ne)vzgojni pristopi neprimerni, bi bilo edino smiselno in konsistentno, da tovrstnih teženj ne bi podpirala, ne pa, da na tem gradi svojo pritožbeno grajo.
14. Neutemeljene in pavšalne (ker ni jasno, kateri del razlogov izpodbijanega sklepa napadajo) so pritožbene navedbe na 5. strani pritožbe o zviševanju cen življenjskih potrebščin. V preživninskih zadevah sodišče odmeri preživnino po cenah na dan sodne odločbe, morebitnim zviševanjem cen življenjskih potrebščin pa služi revalorizacija, ki jo je sodišče prve stopnje tudi določilo.
15. Pač pa je utemeljena pritožbena graja glede porazdelitve stroškov stanovanja. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da se stroški stanovanja razdelijo polovico na predlagateljico in drugo polovico na oba otroka (A. A. in B. B.), ker je »tako prav,« je pavšalna in je ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče se strinja s predlagateljico, tako pa je tudi pretežno stališče sodne prakse, da se t. i. stanovanjski stroški (najemnina, stroški elektrike, vode itd.) delijo po enakih delih med vse stanovalce (v tem primeru so trije). Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pri izračunu A. A. potreb treba iz naslova stanovanjskih stroškov (ki v pritožbenem postopku nesporno znašajo 1.370 EUR) namesto zneska 365 EUR, kolikor ga je upoštevalo sodišče prve stopnje, upoštevati znesek 456,66 EUR.
16. Pritožbene navedbe v drugem odstavku na 6. strani pritožbe, da je sodišče spregledalo, da je predlagateljica za A. A. plačevala inštrukcije in smučanje, so nerazumljive, saj ni jasno, kateri del razlogov prvostopenjskega sklepa pritožba s tem napada. Razloge v zvezi z inštrukcijami (med drugim, da predlagateljica ni izkazala, da bi po vložitvi predloga imela stroške z inštrukcijami) je sodišče prve stopnje navedlo v 21. točki obrazložitve, s temi razlogi pa se pritožba vsebinsko ne sooči, zato ugotovitev sodišča prve stopnje s posplošenim nasprotovanjem ne more omajati. Navedbe, kaj in koliko je predlagateljica plačevala v letih 2018, 2019 in 2020, niso relevantne, saj je preživnino mogoče zahtevati le za naprej, torej od dne vložitve predloga (196. člen Družinskega zakonika).
17. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče ob upoštevanju »vsaj dela stroškov, ki jih je tekom postopka predlagateljica ustrezno opredelila in za njihovo porabo predložila dokaze,« ugotoviti, da so potrebe za preživljanje mladoletne hčere večje od 1.500 EUR na mesec – brez plačil stroškov smučanja, šolnine, inštrukcij in fizioterapij. Prvič, te navedbe konkretizirano ne polemizirajo z razlogi sodišča prve stopnje, drugič pa tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da so pretirane. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pritožničina plača znaša 2.200 do 2.400 EUR mesečno; ker mora z njo preživljati tudi sebe in ker poleg tega nastajajo tudi visoki stroški za smučanje, je jasno, da (samo) A. A. stroški ne morejo znašati 1.500 EUR mesečno.
18. Velik del pritožbenih navedb, predvsem na 6. do 8. strani pritožbe, se nanaša na vprašanja, ki nimajo zveze s preživljanjem mladoletne A. A., temveč se nanašajo na delitev skupnega premoženja; to so navedbe, da je nasprotni udeleženec predlagateljico in otroka postavil na cesto; da je odtujil skupni avto; da skriva (ter kje in kako naj bi domnevno to počel) različno premoženje, ki spada v skupno premoženje; o računih v Avstriji; o nepremičninah. Preživnino sodišče odmeri glede na potrebe preživninskega upravičenca in zmožnosti preživninskih zavezancev, kar sta oba udeleženca postopka, ne pa glede značajske lastnosti, hibe ali siceršnje ravnanje preživninskih zavezancev. Vprašanja v zvezi s skupnim premoženjem se bodo reševala v drugem postopku.
_Glede porazdelitve preživninskega bremena med oba zavezanca:_
19. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, česar pritožba obrazloženo ne izpodbija, da zasluži predlagateljica 2.200 do 2.400 EUR neto mesečno (14. točka izpodbijanega sklepa). Glede toženca ni ugotovilo eksaktnega zneska njegovih dohodkov (uradno se nasprotni udeleženec predstavlja kot brezposeln oziroma z minimalnimi dohodki), vendar je glede na njegovo premoženje in življenjski slog ugotovilo, da so njegovi prihodki oziroma premoženjske razmere bistveno boljši od uradno prikazanih. Ne drži, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo »manipulacij« nasprotnega udeleženca v zvezi z računom v Avstriji in dejstva, da ni želel predložiti izpiska predmeta na tem računu, saj je sodišče to upoštevalo v okviru ugotovitve, da nasprotni udeleženec očitno prikriva vire dohodkov in premoženja in da so ti bistveno višji od uradno prikazanih (primerjaj 9. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).
20. Sodišče prve stopnje je potrebe mladoletne A. A. ocenilo na 770 EUR mesečno, česar pritožnica ni uspela izpodbiti, razen glede porazdelitve bremena stanovanjskih stroškov, kjer je sodišče prve stopnje upoštevalo cca. 90 EUR premalo,6 torej ugotovljene in izkazane potrebe mladoletne A. A. znašajo okoli 860 EUR mesečno. Če se ti stroški razdelijo na polovico in tudi če se upošteva, da mora predlagateljica nositi polovico stroškov smučanja7 in šolnine8, ostane predlagateljici za njeno preživljanje 400 do 600 EUR – v primeru, če bi se stroški delili na polovico.
21. Vendar je po oceni pritožbenega sodišča napačna ocena sodišča prve stopnje, da se preživninsko breme razdeli v razmerju 52 % v breme nasprotnega udeleženca in 48 % v breme matere.
22. Glede na zgoraj obrazloženo ni dvoma, da bosta glede na dohodke in premoženje oba udeleženca zmogla pokriti stroške preživljanja mladoletne A. A., vključno s stroški tekmovalnega smučanja, ki predstavljajo pravzaprav levji delež stroškov. V primerih, ko dohodki preživninskih zavezancev zadoščajo za pokrivanje otrokovih (tudi nadstandardnih) potreb brez nevarnosti za preživljanje samega preživninskega zavezanca, pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni bistveno, kolikšni so dohodki vsakega preživninskega zavezanca, temveč se breme razdeli – če ni drugih razlikovalnih okoliščin – med oba po enakih delih.
23. Vendar v tem primeru pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje premalo upoštevalo dejstvo, da hči (četudi je že stara 17 let in se približuje polnoletnosti) živi pri materi, ki ima tako ne glede na hčerino odraščanje in zato vse večjo samostojnost, vendarle breme z njenim varstvom, vzgojo in oskrbo (kuhanje, pranje, dejavnosti v zvezi s treningi itd.), ki na nasprotnega udeleženca pade v bistveno manjši meri.9 Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je glede na to, da je mladoletna hči zaupana v varstvo in vzgojo materi in da pri njej tudi živi, bolj ustrezna porazdelitev preživninskega bremena v razmerju 60:40. 24. V zvezi z navedbami, da bi moral nasprotni udeleženec kriti vsaj 80 % stroškov za smučanje, šolnino, inštrukcije in fizioterapije, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se ti stroški porazdelijo enakomerno med oba starša, pravilna. Kot že pojasnjeno, morebitni višji prihodki nasprotnega udeleženca niso odločilni. Poleg tega je pritožnica sama v vlogi z dne 25. 10. 2021 navajala, da soglaša, da se ti stroški delijo na polovico (list. št. 76), zato s svojimi pritožbenimi navedbami prihaja v nasprotje s poprejšnjimi navedbami v postopku na prvi stopnji.
25. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bila ustrezna preživnina, ki jo mora preživninski zavezanec plačevati za mladoletno A. A., 516,00 EUR mesečno (60 % od ugotovljenih nekoliko višjih potreb – 860,00 EUR).
_Glede preživnin od vložitve tožbe do 29. 3. 2022:_
26. Pritožba se vsebinsko ne sooči z vsemi razlogi sodišča prve stopnje glede že plačanih preživnin (32. točka obrazložitve). Sodišče prve stopnje se pri odločitvi, da je s plačili od vložitve predloga do 29. 3. 2022 nasprotni udeleženec izpolnil svoje preživninske obveznosti, ni oprlo le na zneske, ki jih je nakazoval hčeri na njen transakcijski račun (po ugotovitvah sodišča vsaj 1.500 EUR), temveč tudi na ugotovitve, da je plačal celotne stroške privatne gimnazije in večino stroškov za smučanje (v naprej je odločeno, da si starša te stroške delita na polovico).
27. V zvezi s tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi bila plačila nasprotnega udeleženca za stroške smučanja in šolnine nadstandard, saj pritožnica te stroške ves čas postopka uveljavlja kot nujno potrebne stroške za preživljanje mladoletne A. A. _Sklepno in glede stroškov postopka:_
28. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. To je osnovno pravilo za porazdelitev stroškov v nepravdnih postopkih (40. člen ZNP-1); v družinskih postopkih velja pravilo, da stroške sodišče porazdeli po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1). Ni se mogoče strinjati s pritožnico, da zgolj na podlagi dejstva, da nasprotni udeleženec ni plačeval preživnine in da je bil potreben sodni postopek, to avtomatično že opravičuje predlagateljico do povrnitve njenih stroškov. Vsak sodni postopek implicitno pomeni, da stranke nekega razmerja niso uspele urediti prostovoljno, vendar zgolj ta okoliščina glede na določbe ZNP-1 še ne zadošča. Tudi se ni mogoče strinjati, da je predlagateljica s svojimi zahtevki uspela v celoti po temelju in vsaj polovico po višini. Ponderiranje uspeha glede na temelj in višino, ki je najpogosteje v uporabi v odškodninskih pravdah, se v novejši sodni praksi vse manj uporablja. V obravnavanem primeru se tudi ni mogoče strinjati, da bi predlagateljica uspela po temelju v celoti. Sam temelj (dolžnost preživljanja mladoletne A. A. s strani nasprotnega udeleženca) nikoli ni bil sporen, velika večina postopka se je vodila v zvezi z višino preživnine. Poleg tega predlagateljica spregleda, da z deli zahtevka (glede sina B. B., ki je praktično takoj po vložitvi predloga postal polnoleten, in glede »preživnine« za čas pred vložitvijo predloga) ni uspela. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, pravilna.
29. Tudi v pritožbenem postopku je sodišče druge stopnje uporabilo to temeljno pravilo nepravdnih postopkov, upoštevaje tudi, da je predlagateljica s pritožbo uspela le v razmeroma manjšem delu (glede stroškov stanovanja; glede porazdelitve preživninskega bremena se je zavzemala za porazdelitev 80:20, sodišče druge stopnje je prisodilo 60:40).
30. Glede na vse povedano je sodišče druge stopnje pritožbi zoper sklep z dne 29. 3. 2022 deloma ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 višino prisojene preživnine spremenilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa. Ker je ugotovilo, da v preostalem delu pritožba zoper navedeni sklep ni utemeljena in da v zvezi z izpodbijanim, a nespremenjenim delom tudi niso podani uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. člena ZNP-1) pritožbeni razlogi, je v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Pritožba zoper sklep z dne 27. 5. 2021 je v celoti neutemeljena, zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
1 A. A. trenira tekmovalno smučanje, kar po navedbah udeležencev stane letno cca 20.000 EUR. 2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 3 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 4 Pri tem velja opozoriti, da lahko polnoletna oseba zahteva preživnino le v svojem imenu, ne more pa jo v njegovem imenu ali za njegov račun zahtevati kdo drug, na primer mati. 5 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 6 V sodni praksi je utrjeno stališče, da je odmera preživnine stvar ocene in ne eksaktnega knjigovodsko matematičnega izračuna, zato je sodišče druge stopnje ocenjene potrebe zaokrožilo. 7 Ki znašajo po navedbah predlagateljice okoli 20.000 EUR letno, polovica torej 10.000 EUR letno ali okoli 833 EUR mesečno. 8 Po navedbah predlagateljice 2.700 EUR, polovica 1.350 EUR ali mesečno 112,50 EUR. 9 Stiki so glede poravnavo z dne 11. 10. 2021 določeni tako, da potekajo po dogovoru, upoštevaje koristi, potrebe in želje mladoletne A. A. stiki z očetom. Nasprotni udeleženec ni zatrjeval, da bi bili stiki tako obsežni in dolgotrajni, da bi v zvezi z njihovim izvajanjem nanj odpadel upoštevan delež stroškov preživljanja mladoletne hčere.