Jedro

Okoliščina, da je toženec zunajzakonski partner sodnice sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, bi lahko povzročila dvom v korektnost postopka, še posebej glede na okoliščino, da gre za spor o plačilu terjatve, ki se nanaša na ureditvena dela na nepremičnini, katere solastnica je tudi sama.

Izrek

Za odločanje na drugi stopnji sojenja se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Celju teče pravdni postopek zaradi plačila terjatve, ki jo je tožniku odstopila družba A., d. o. o. Sodišče prve stopnje je s sodbo P 76/2012 z dne 10. 11. 2016, v zvezi s sklepom o popravi P 76/2012 z dne 30. 11. 2016, odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 194815/2011 z dne 15. 12. 2011 v prvem in tretjem odstavku izreka delno vzdrži v veljavi, tako da je toženec dolžan plačati tožniku 2.508,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2009 dalje do plačila ter mu povrniti stroške izvršilnega postopka v višini 20,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2012 dalje do plačila (I. točka izreka); da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 194815/2011 z dne 15. 12. 2011 v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavi glede odločitve, da je toženec dolžan plačati tožniku še 6.713,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2009 dalje do plačila ter mu povrniti še 55,48 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dalje do plačila, in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne (II. točka izreka); da je tožnik dolžan tožencu povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 124,02 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku tega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper to sodbo sta pritožbi vložili obe pravdni stranki. Tožnik je v svoji pritožbi podal tudi predlog za izločitev vseh sodnikov Višjega sodišča v Celju in določitev drugega pristojnega višjega sodišča. Pojasnjuje, da bi bilo glede na določila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje o tej pritožbi pristojno Višje sodišče v Celju, na katerem je kot sodnica zaposlena gospa A.A., ki je zunajzakonska partnerica toženca in do 1/2 od celote solastnica nepremičnine, na kateri so se izvajala sporna ureditvena dela. Iz navedenega je samo po sebi razvidno, da ima omenjena sodnica močan osebni interes za toženčev uspeh v tej pravdi. Vsi ostali sodniki, zaposleni na Višjem sodišču v Celju, pa so njeni sodelavci, s katerimi je v vsakodnevnih prijateljskih kontaktih. Iz tega izhaja utemeljen dvom v nepristranskost odločanja o tej pritožbi kateregakoli sodnika Višjega sodišča v Celju. To zagotovo pomeni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča v smislu 67. člena ZPP.

3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je (tudi) pomemben procesni institut za zagotavljanje ustavne pravice do nepristranskega sojenja, ki obsega tako nepristransko sojenje sodnika v konkretni zadevi kot tudi varovanje videza nepristranskosti sojenja, ki ohranja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh.

5. Vrhovno sodišče pritrjuje predlagatelju, da v konkretnem primeru zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, pomeni drug tehten razlog v smislu 67. člena ZPP. Okoliščina, da je toženec zunajzakonski partner sodnice sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, bi lahko pri nasprotni stranki in v javnosti povzročila dvom v korektnost postopka in v nepristranskost odločanja tega sodišča, še posebej glede na okoliščino, da gre za spor o plačilu terjatve, ki se nanaša na ureditvena dela na nepremičnini, katere solastnica je tudi sama. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje na drugi stopnji sojenja (o pritožbah obeh pravdnih strank) določilo Višje sodišče v Ljubljani.