Jedro

Javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, je ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZJC. Ker je bilo v posebnem ugotovitvenem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovljeno, da po sporni cesti poteka cestni promet in da gre za kategorizirano javno cesto, je bila s tem izkazana tudi javna korist za uvedbo postopka razlastitve tožničinih nepremičnin.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Celje je z izpodbijano odločbo št. 352-3/2012-47 (13103) z dne 14. 5. 2014 odločila, da se v korist Občine Vojnik, kot razlastitvene upravičenke, razlastijo nepremičnine parc. št. 272/7 k.o. … ID ..., lastnice A.A. in parc. št. 278/15 k.o. … ID ..., lastnice A.A. do deleža 1/7 celote in do deleža 6/21 celote, B.B. do deleža 6/21 celote in C.C. do deleža 6/21 celote (1. točka izreka); da se na podlagi pravnomočnosti te odločbe izvede izbris zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka ID omejitve … na prej navedenih nepremičninah (2. točka izreka); da se na podlagi pravnomočnosti te odločbe na parc. št. 272/7 k.o. ..., ID … izbrišejo služnosti in zastavne pravice (3. točka izreka); da se na podlagi pravnomočnosti te odločbe na nepremičnini 278/15 k.o. … , ID … izbrišejo služnosti in zastavne pravice (4. točka izreka) in v nadaljevanju odločeno, da se vpiše po pravnomočnosti te odločbe lastninska pravica na nepremičninah navedenih v 1. točki te odločbe, v korist razlastitvene upravičenke; določeno, da se lahko na podlagi pravnomočnosti te odločbe med strankami sklene sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu pred upravnim organom oziroma v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču; da imetnikom stvarnih pravic iz te odločbe pripada odškodnina po predpisih o razlastitvi in da se zahteva razlastitvene upravičenke za povrnitev stroškov, ki so ji nastali v tem upravnem postopku v breme razlastitvenih zavezancev, zavrne.

2. Odločitev je prvostopenjski organ utemeljil z ugotovitvijo, da je razlastitvena upravičenka svojo zahtevo z dne 22. 8. 2012 utemeljila z določbami Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1) in določbo 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC-B), ki se v postopku uporablja z povezavi določbo drugega odstavka 123. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Po izvedenem posebnem ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da po obravnavanih nepremičninah poteka obstoječa javna cesta, po kateri se odvija promet. To dejstvo je navedla razlastitvena upravičenka in potrdila tudi razlastitvena zavezanca C.C. in B.B. O tem obstajajo tudi listinski dokazi, ortofoto posnetek dejanskega stanja in ugotovitve geodeta v obsegu izdelave elaborata za izvedbo parcelacije. Gre za cesto, ki je prostorsko utemeljena s prostorsko ureditvenimi pogoji za kmetijski prostor Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 89/2004, v nadaljevanju PUP) in kategorizirana kot občinska cesta z Odlokom o kategorizaciji občinski cest v Občini Vojnik (Uradni list RS, št. 58/1999). Tako je zahteva razlastitvene upravičenke utemeljena po določbi prvega odstavka 19. člena ZJC-B, že ob uvedbi postopka pa je bilo šteti, da je v obravnavani zadevi javna korist izkazana na podlagi drugega odstavka 19. člena ZJC-B. 3. Drugostopenjski organ Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 35020-39/2013-5-00641110 z dne 28. 8. 2014 pritožbo tožnice zavrnil. 4. Tožnica odločitvi obeh upravnih organov oporeka in navaja, da materialna podlaga, na katero sta se sklicevala upravna organa, četrti odstavek 19. člena ZJC-B, ne obstaja. Upravni organ bi moral upoštevati določbe zakona, veljavnega na dan izdaje izpodbijane odločbe. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je bila odločitev upravnega organa nepravilna. Prav tako v zadevi upravni organ ni upošteval določbe tretjega odstavka 93. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), ki določa, da je javna korist za nepremičnine iz prvega odstavka tega člena izkazana, če so predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu, kar sporne nepremičnine niso. Opozarja tudi na jasno določbo četrtega odstavka 93. člena ZUreP-1, ki je upravni organ ni upošteval, ker od razlastitvene upravičenke ni zahteval predložitve sklepa občinskega sveta.

5. Nesporno razlastitvena upravičenka svoji zahtevi za razlastitev nepremičnin ni predložila vse dokumentacije, občinskega lokacijskega načrta in sklepa občinskega sveta, na podlagi katere bi bilo mogoče veljavno in materialno pravno pravilno izpeljati razlastitveni postopek. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

7. Odgovor na tožbo je sodišču posredovala tudi stranka z interesom Občina Vojnik, v katerem je opozorila na neutemeljenost tožbenega zahtevka in sodišču predlagala, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Odgovor na tožbo je podala tudi stranka z interesom D.D., ki je svoj dejanski in pravni interes za sodelovanje v tem postopku izkazal kot služnostni upravičenec. Po pojasnitvi dejanskih okoliščin v zadevi, sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, ker je bilo materialno pravo v zadevi pravilno uporabljeno.

K 1. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja:

11. V obravnavani zadevi ni sporno, da po nepremičninah parc. št. parc. št. 272/7 k.o. … ID … in parc. št. 278/15 k.o. … ID ..., poteka na že zgrajeni cesti, promet, niti ni sporno, da je bila ta cesta kategorizirana kot občinska javna cesta, JP 965410, z Odlokom o kategorizaciji občinski cest v Občini Vojnik. V obravnavani zadevi je sporna pravna podlaga za odločanje o predlagani razlastitvi v korist razlastitvene upravičenke.

12. Po presoji sodišča je prvostopenjski organ odločitev pravilno oprl na določbo 19. člena ZJC-B, ki določa, da se lahko v primeru, če ob uveljavitvi tega zakona obstoječa javna cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot to določa prvi odstavek 3. člena zakona, lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v tem členu (prvi odstavek). Gre za določbo, katere veljavnost temelji na določbi drugega odstavka 123. člena ZCes-1. Ker je torej upravni organ prve stopnje uporabil predpis veljaven v času izdaje izpodbijane odločbe, sodišče zavrača tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava.

13. V nadaljevanju pa sodišče tožnici pojasnjuje, da se za sporen postopek razlastitve, na podlagi določbe drugega odstavka 19. člena ZJC-B, uporabljajo določbe 92. do 114. člena ZUreP-1, kolikor v tem členu niso posamezna vprašanja razlastitve drugače urejena (drugi odstavek). Ne glede na določbe tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njej poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona (tretji odstavek istega člena). Ker je bilo v posebnem ugotovitvenem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ugotovljeno, da po prej navedeni cesti poteka cestni promet in da gre za kategorizirano javno cesto, je bila s tem po presoji sodišča izkazana tudi javna korist za uvedbo postopka razlastitve spornih nepremičnin, zato sodišče v celoti zavrača prej navedeni tožbeni ugovor.

14. ZJC-B v določbi četrtega odstavka 19. člena določa tudi, da je ne glede na 98. člena ZUreP-1 treba zahtevi za razlastitev po tem členu predložiti le seznam nepremičnin, predlaganih za razlastitev z njihovimi podatki iz zemljiškega katastra oziroma katastra stavb in zemljiške knjige in ponudbo iz drugega odstavka 97. člena ZUreP-1. Ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe in listin priloženega upravnega spisa izhaja, da je so bile zahtevi za razlastitev nepremičnin z dne 22. 8. 2012 priložene vse v določbi četrtega odstavka zahtevane listine (seznam nepremičnin in redni izpiski iz zemljiške knjige za obe nepremičnini), je sodišče presodilo, da je neutemeljen tudi tožbeni ugovor, da bi morala razlastitvena upravičenka zahtevi priložiti tudi občinski lokacijski načrt in sklep občinskega sveta, akta iz tretjega in četrtega odstavka 93. člena ZUreP-1. 15. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, zato je tožbo na podlagi prvega prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

16. Tožnica in stranka z interesom v tem upravnem sporu, Daniel Landeker, sta zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, morata tožnica in stranka z interesom sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.