Jedro

ZKZ pojmovno ločuje kmeta in kmetijsko organizacijo. Kdo je kmet v smislu določb ZKZ, je določeno v prvem do tretjem odstavku 24. člena ZKZ, kaj je kmetijska organizacija, pa v petem odstavku 24. člena ZKZ. Glede na jasno zakonsko določbo, ki glede na precizno dikcijo ne dopušča drugačne jezikovne razlage in s tem tudi uporabe drugih razlagalnih metod predpisa, 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se lahko nanaša tudi na kmetijsko organizacijo kot „mejaša“ zemljišča, ki je naprodaj.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov upravnega spora se zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna A. A. povrniti stroške tega postopka v znesku 23,29 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odobril pravni posel za promet s kmetijskim zemljiščem za parc. št. 309, 310, 1028/1, 3724 in 3725, vse k.o. ... med prodajalko Občino Lendava in kupcem A. A. (1. točka izreka). Pravni posel za promet z zgoraj navedenim kmetijskim zemljiščem med prodajalko in kupko B. B. (2. točka izreka) ter C., d.d. (3. točka izreka), to je tožečo stranko, je zavrnil. Tožeča stranka se je zoper to odločitev pritožila, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Iz obrazložitev zgoraj navedenih upravnih aktov izhaja, da ima kupec A. A. kot kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki se prodaja, v skladu z 2. točko prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) prednost pred ostalimi zainteresiranimi kupci, zato se pravni posel z njim kot kupcem odobri, z ostalimi zainteresiranimi kupci pa zavrne.

2. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je treba pri odločitvi o odobritvi pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči upoštevati tudi namen zakona, ki je v tem, da se ustvarjajo čim večji kompleksi zemljišč, zato so prednostni upravičenci subjekti, ki imajo v neposredni bližini kmetijska zemljišča v upravljanju oziroma lasti. Tožeča stranka meni, da bi moral prvostopni organ dati prednost tožeči stranki, saj njeno zemljišče parc. št. 4367/19 k.o. ... meji na zemljišče, ki se prodaja, to je parc. št. 1028/1 k.o. ... Okoliščina, da se zemljišča prodajajo kot celota, ne bi smela biti v nasprotju z namenom zakonodajalca, da naj pri prometu s kmetijskim zemljiščem prihaja do zaokrožitve večjih kompleksov kmetijskih zemljišč. S tem, ko je organ tožene stranke ravnal tako, da je za vse parcele iz ponudbe izbral le enega prednostnega upravičenca, je odločil nezakonito. Predlaga, da sodišče izpodbijani odločbi odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba je bila vročena v odgovor tudi A. A. in B. B., ki nastopata v tem upravnem sporu kot prizadeti stranki v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Prvi se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev, drugo navedena pa na tožbo ni odgovorila. Občina Lendava je bila v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZUS-1 obveščena o predmetnem upravnem sporu, vendar udeležbe v tem postopku ni priglasila.

5. Sodišče je s sklepom št. II U 70/2020-18 z dne 1. 2. 2023 v skladu s 3. alineo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je, ali je pravilna odločitev tožene stranke, s katero se odobri pravni posel za promet z zgoraj navedenim kmetijskim zemljiščem med prodajalko in kupcem A. A., odobritev pravnega posla s tožečo stranko pa se zavrne. Glede na zgoraj naveden za predmetno zadevo relevanten obseg in vsebino dejanskih in pravnih vprašanj, je senat tukajšnjega sodišča sklenil, da se bo v zadevi odločalo po sodniku posamezniku (tretja alineja drugega odstavka 13. člena ZUS-1).

6. K I. točki izreka:

7. Sodišče je 25. 5. 2023 opravilo glavno obravnavo. V dokaznem postopku je vpogledalo vse listine upravnega spisa in odločilo, da tožba ni utemeljena.

8. Predmet presoje je odločitev, da se odobri pravni posel za promet z zgoraj navedenim kmetijskim zemljiščem med prodajalko in A. A. kot kupcem, tožeči stranki pa je bila odobritev pravnega posla za promet s tem zemljiščem zavrnjena. Odločitev temelji na ugotovitvi, da ima A. A. kot kmet glede na veljavno materialno pravo prednost pred tožečo stranko, ki je kmetijska organizacija, predmetne nepremičnine pa se prodajajo, kot je navedeno v drugostopni odločbi, v kompletu.

9. ZKZ v prvem odstavku 23. člena določa, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1. solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je na prodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS za Republiko Slovenijo.

10. V smislu tega zakona je kmet fizična oseba, če izpolnjuje pogoje iz prvega do tretjega odstavka 24. člena ZKZ1. Med strankami ni sporno, da je A. A. kmet po določbah ZKZ in mu je bil ta status v upravnem postopku priznan.

11. Za kmetijsko organizacijo po tem zakonu se šteje gospodarsko družbo, kmetijsko zadrugo ali drugo pravno osebo, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari več kot 50% prihodkov iz kmetijske dejavnosti, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in s prihodki iz naslova državnih pomoči, kar je razvidno iz zadnjega revidiranega izkaza prihodkov in odhodkov oziroma izkaza poslovnega izida (peti odstavek 24. člena ZKZ). Da je tožeča stranka kmetijska organizacija v postopku prav tako ni sporno.

12. A. A. je uveljavljal predkupno pravico kot kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je na prodaj. Slednje je uveljavljala tudi tožeča stranka kot kmetijska organizacija. Kot je zgoraj navedeno, je predkupna pravica predkupnih upravičenec določena v zgoraj navedenem vrstnem redu, kar pomeni, da je na drugem mestu kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, na četrtem mestu je drug kmet. Tožeča stranka je kmetijska organizacija, ta pa je peti predkupni upravičenec po vrsti, to je tako za kmetom, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj, kot drugim kmetom. Glede na to tudi sodišče zaključuje, da ima A. A., ki je kmet, kot predkupni upravičenec prednost pred tožečo stranko, ki je kmetijska organizacija.

13. ZKZ pojmovno ločuje kmeta in kmetijsko organizacijo. Kdo je kmet v smislu določb ZKZ, je določeno v prvem do tretjem odstavku 24. člena ZKZ, kaj je kmetijska organizacija pa v petem odstavku 24. člena ZKZ.

14. Navedene določbe kot tudi določbe 23. člena ZKZ, ki urejajo vrstni red predkupnih upravičencev, imajo obligatorno naravo in jih zato ni mogoče razlagati drugače kot glasijo. Pri tem tudi ne gre za odločanje po prostem preudarku, ko bi bilo organu prepuščeno, da ob uporabi diskrecije izbere najprimernejšo odločitev in torej pri odločitvi (v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega mu je pooblastilo dano) uporabi prosti preudarek. Pri odločanju o odobritvi pravnega posla je pristojni organ vezan na zakonske določbe, ki predstavljajo materialnopravno podlago odločitve, zato je takšna odločitev pravno vezana2. Iz dikcije prvega odstavka 23. člena ZKZ povsem jasno izhaja, da se določba 2. točke prvega odstavka nanaša na kmeta fizično osebo, katerega opredeljuje ZKZ v prvem do tretjem odstavku 24. člena ZKZ. Glede na jasno zakonsko določbo, ki glede na precizno dikcijo ne dopušča drugačne jezikovne razlage in s tem tudi uporabe drugih razlagalnih metod predpisa, 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se lahko nanaša tudi na kmetijsko organizacijo kot „mejaša“ zemljišča, ki je naprodaj. Ker torej C., d.d. ni kmet fizična oseba po določbah ZKZ, ne more imeti predkupne pravice po 2. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ3. 15. Tožeča stranka s tožbenimi navedbami ne more biti uspešna. Zgoraj citirane določbe ZKZ, ki predstavljajo materialnopravno podlago v predmetni zadevi so povsem jasne in jim tudi razlaga „v skladu z namenom zakonodajalca pri dolgoročnem programu in razvoju kmetijske dejavnosti“, kot se zavzema tožeča stranka v tožbi, ne more dati drugačne vsebine in pomena. Cilji zakona so: ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane; trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja (1.a člena ZKZ). Za ta namen je zakon predpisal promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, v okviru katerega je taksativno naštel v kakšnem vrstnem redu lahko predkupni upravičenci uveljavljajo predkupno pravico (23. člen ZKZ). Kmetijska organizacija je uvrščena na 5. mesto, za kmetom mejašem in tudi drugim kmetom.

16. K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da se predmetna kmetijska zemljišča prodajajo kot celota, kar je bil, kot izhaja iz prvostopne odločbe, poseben prodajni pogoj. V ponudbi je bila določena cena za vsa zemljišča skupno. Izjavo o sprejemu ponudbe je bilo tako mogoče dati (le) za vsa zemljišča skupaj, zato so navedbe tožeče stranke, ki merijo na to, da bi moral organ prednostno pravico zainteresiranih kupcev upoštevati glede na to, na katera prodajana zemljišča mejijo s svojimi parcelami, neutemeljene.

17. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

18. K II. točki izreka:

19. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožeča stranka nositi sama svoje stroške tega postopka4, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev le teh zavrnilo.

20. K III. točki izreka:

21. Stroške pa je v predmetni zadevi za prihod na glavno obravnavo priglasil tudi A. A., ki v tem postopku sodeluje po prvem odstavku 19. člena ZUS-1. V postopku je sodeloval na strani tožene stranke in se je zavzemal za zavrnitev tožbe. Po prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega je treba uporabiti v skladu z 22. členom ZUS-1, mora stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri tem pa je treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, po katerem se stranki vrnejo le potrebni stroški.

22. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, pomeni, da je v postopku uspela tožena stranka, s tem pa tudi stranka z interesom A. A., zato je upravičen do povrnitve potnih stroškov. Glede na zgoraj obrazloženo mu je stroške dolžna povrniti tožeča stranka.

23. Stranka z interesom je priglasila stroške kilometrine za pot na glavno obravnavo iz kraja njegovega prebivališča v Maribor. Stroški za prihod stranke na glavno obravnavo štejejo med materialne stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-15). Sodišče je povračilo priglašenih potnih stroškov stranke z interesom od njenega prebivališča do Upravnega sodišča Republike Slovenije – zunanji oddelek v Mariboru in nazaj obračunalo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku6 (v nadaljevanju Pravilnik). Na podlagi 24. člena Pravilnika se določbe tega pravilnika glede povrnitve stroškov strankam, pričam in drugim osebam primerno uporabljajo med drugim tudi v postopku pred upravnim sodiščem.

24. Potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom (prvi odstavek 5. člena Pravilnika). Stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev (drugi odstavek 5. člena Pravilnika). Potni stroški se povrnejo za potovanje po najkrajši poti in najcenejšim prevoznim sredstvom. Povrnitev stroškov za prevožene kilometre se obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (četrti odstavek 9. člena Pravilnika). Ker povračilo stroškov kilometrine stranke ni urejeno s posebnim predpisom, je sodišče pri odmeri stroškov kilometrine smiselno uporabilo Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji7, ki v drugem odstavku 5. člena določa, da se za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela prizna kilometrina v višini 10% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje.

25. V obravnavanem primeru je sodišče stranki priznalo stroške za prevožene kilometre za pot na podlagi drugega odstavka 9. člena Pravilnika, v skladu s katerim se stroški za prevožene kilometre povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo ne vozi ob primernem času. Sodišče je preverilo možnost prevoza z javnimi sredstvi in ugotovilo, da niti vlak niti avtobus nista primerna oziroma bi po oceni sodišča pomenila preveliko izgubo časa za stranko glede na uro ob kateri je bila vabljena8. Sodišče je tako stranki priznalo stroške lastnega prevoza, in sicer kilometrino za razdaljo po najkrajši poti od kraja njenega prebivališča (...) do Upravnega sodišča Republike Slovenije - zunanji oddelek v Mariboru (Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 6, Maribor), ki v eno smer znaša 79 km9, v višini 10% cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov upoštevaje najvišjo poročano ceno Evropski komisiji v relevantnem obdobju10 (1,47383 EUR/liter11), to je 0,1474 EUR, za vsak polni kilometer. Glede na razdaljo 158 km v obe smeri potni stroški znašajo 23,29 EUR, kar je sodišče naložilo v plačilo tožeči stranki.

1 Prvi odstavek 24. člena ZKZ določa, da je v smislu tega zakona kmet fizična oseba, ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišč, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka; družinski član osebe prej navedene osebe, če opravlja kmetijsko dejavnost kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljen; oseba ki zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja več kmetijske dejavnosti, vendar pa poskrbi za ustrezno obdelavo kmetijskih zemljišč ter oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, pa bo iz kmetijske dejavnosti pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti. 2 Glej Kerševan, Androjna: Upravno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 312. 3 Takšno stališče je sodišče že zavzelo v sodbah II U 123/2014 z dne 3. 9. 2014 in II U 470/2015 z dne 7. 3. 2017. Pri tem je dodati, da se ostale zadeve, na katere se sklicujejo stranke v tem upravnem sporu ne nanašajo na identično dejansko stanje. 4 Če sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). 5 Prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. 6 Uradni list RS, št. 15/03, 32/13. 7 Uradni list RS, št. 88/2021 z dne 3. 6. 2021. 8 Sodišče je po vpogledu v vozni red ponudnika avtobusnih prevozov ... ugotovilo, da bi morala stranka z interesom za pravočasen prihod na sodišče ob 9.30 uri zjutraj potovati z avtobusom, ki iz ... odpelje ob 05.55 uri zjutraj, pri čemer je treba upoštevati še pot iz kraja stalnega prebivališča stranke do avtobusne postaje v ... 9 Dostopno na https://www.google.com/maps. 10 Podatek o najvišji poročani maloprodajni ceni za NMB-95 za mesec december 2022 se uporabi za obračun kilometrine za mesec januar 2023, Objava najvišje poročane maloprodajne cene NBM-95 – januar 2023, dostopno na https://www.gov.si/teme/povracila-stroskov-in-drugi-osebni-prejemki/ (12. 1. 2023) 11 Dostopno na https://www.gov.si/teme/povracila-stroskov-in-drugi-osebni-prejemki/ (12. 1. 2023).