Jedro

Zatrjevani prejem prazne kuverte je tudi po stališču pritožbenega sodišča takšna okoliščina, ki bi jo odvetnik moral v skladu s skrbnostnim ravnanjem dobrega strokovnjaka, ki se od njega zahteva, preveriti na sodišču, ter izposlovati ponovno vročitev plačilnega naloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo umik tožnikove pritožbe (zoper sodbo in sklep Delovnega sodišča v Kopru, Oddelek v Novi Gorici, opr. št. Pd 442/2017 z dne 10. 9. 2019). Tožnik je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, oziroma podrejeno pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Pd 442/2017 z dne 21. 11. 2019 predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, zato pritožbeno sodišče obravnava pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe. Tožnik uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, smiselno pa predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, ker naj bi tožnikov pooblaščenec 8. 10. 2019 prejel plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 230,00 EUR, taksa pa ni bila plačana v roku. Poudarja, da sklep ni bil nikoli vročen tožnikovemu pooblaščencu. V pošiljki, ki je bila tožniku vročena 8. 10. 2019, se ni nahajal plačilni nalog, zaradi česar tožnik sodne takse tudi ni plačal. Tožnik je vložil pritožbo zoper zavrnilni del sodbe, zato meni, da je bila višina sodne takse napačno odmerjena. ZPP v četrtem odstavku 117. člena ZPP določa, da mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, tudi opraviti zamujeno dejanje. To pomeni, da bi moral tožnik ob vložitvi predloga plačati sodno takso. Ker pa mu plačilni nalog ni bil vročen, tega dejanja ne more opraviti oziroma ga bo opravil takoj, ko bo prejel plačilni nalog. Zato meni, da je na tak način izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 117. člena ZPP.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavlja tožnik v pritožbi, in skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi z 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

4. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil tožnikovemu pooblaščencu dne 8. 10. 2019 vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo v znesku 230,00 EUR. Vročitev je izkazana s povratnico, ki jo je podpisal pooblaščenec tožnika (list. št. 216). Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ugotovilo, da je teža pošiljke 0,023 kg, pri čemer je teža prazne kuverte 0,013 kg. Tudi toženi stranki je bil poslan plačilni nalog za njeno pritožbo zoper navedeno sodbo in sklep v poštni pošiljki z enako težo 0,023 kg. Zato je pravilno sklepalo, da ni resnična navedba tožnika, da je bila kuverta prazna. Pritožbeno sodišče se glede na navedeno strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je bil plačilni nalog tožniku vročen.

5. Pravilno je tudi razlogovanje sodišča prve stopnje, da je vsaj neživljenjsko, da se odvetnik v takšni situaciji, kot jo zatrjuje (prejem prazne kuverte s strani sodišča), ne bi obrnil na sodišče in skušal zadevo preveriti. Zatrjevani prejem prazne kuverte je tudi po stališču pritožbenega sodišča takšna okoliščina, ki bi jo odvetnik moral v skladu s skrbnostnim ravnanjem dobrega strokovnjaka, ki se od njega zahteva, preveriti na sodišču, ter izposlovati ponovno vročitev plačilnega naloga.

6. Glede na vse navedeno niso bistvene pritožbene navedbe, da bo tožnik plačal takso po prejemu plačilnega naloga. Sodišče prve stopnje je v sklepu o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje obrazložilo, da je tožniku sodno takso odmerilo od izpodbijanega dela sodbe, s katerim tožnik v postopku ni uspel (7.839,83 EUR), zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bila sodna taksa nepravilno odmerjena. Glede na to, da tožnik takse za pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje opr. št. Pd 442/2017 z dne 10. 9. 2019 ni plačal, je sodišče prve stopnje pritožbo v skladu s 105a. členom ZPP pravilno štelo za umaknjeno.

7. Ker torej niso podani niti s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).