Jedro

Dedinja je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zapuščinskem postopku vložila prepozno. Že ob vložitvi pritožbe je vedela za zamudo pritožbenega roka in za razloge zanjo, zato je 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči že tedaj.

Bistveno je vprašanje, kdaj je dedinja izvedela za zamudo, ne pa vprašanje, ali so jo policisti upravičeno ustavili zaradi prometnega prekrška in jo zadrževali, ali ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila dedinja A. A. 14. 10. 2020. Zavrglo je tudi njeno elektronsko poslano vlogo, poslano preko Urada Višjega sodišča dne 19. 10. 2020. 2. Dedinja A. A. je vložila zoper sklep obširno pritožbo, v kateri smiselno predlaga razveljavitev sklepa in ugoditev njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. V pretežnem delu pritožbe navaja, zakaj se ne strinja z odločitvami sodišč in vodenjem obravnavanega zapuščinskega postopka po pokojni mami ter zapuščinskega postopka po pokojnem očetu. Podrobno razlaga, da naj bi šlo za nepošteno in pristransko sojenje v korist sodediča in njegove družine. Glede razlogov za zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje pa navaja, da je predlog vložila v roku, saj je šele 8. 10. 2020 izvedela, da pravočasno naročenega posnetka od L. ne bo dobila, ker so ga izbrisali. S posnetkom pa bi nesporno dokazala, da jo je policija neupravičeno zadrževala, kasneje pa jo je, namesto da bi pridobila dokaze za ta dogodek, le zavajala, naj išče sliko na J. namesto na L. Dedinja pritožbi prilaga kopije vlog iz zapuščinskih in ostalih postopkov ter kopije elektronskih sporočil, med katerimi je tudi odgovor L., da zahtevani posnetki vožnje pritožničinega osebnega vozila dne 15. 6. 2020 niso več dostopni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po pregledu spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica zoper sklep o dedovanju II D 3289/2014 z dne 5. 3. 2020 v obravnavanem zapuščinskem postopku po pokojni mami B. B. pritožbo vložila 16. 6. 2020, kar je prepozno, ker je 15-dnevni pritožbeni rok iztekel 15. 6. 2020. Njeno pritožbo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1442/2020 z dne 23. 9. 2020 kot prepozno zavrglo. Sklep o zavrženju pritožbe je bil pritožnici vročen 15. 10. 2020. A že pred vročitvijo tega je pritožnica z vlogo z dne 13. 10. 2020 (poslano priporočeno 14. 10. 2020), ki jo je sodišče prve stopnje glede na njeno vsebino pravilno obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, predlagala, da se pritožba upošteva kot pravočasna, ker ni kriva za nadlegovanje policistov sredi noči. Po trditvah pritožnice v tej vlogi bi bila njena pritožba pravočasno oddana 15. 6. 2020, če je ne bi ovirali policisti Policije X., ker so jo ustavili in maltretirali sredi noči, zato je bila pritožba oddana ob 00.41 uri. Pritožnica pojasnjuje svoje nadaljnje postopke zaradi po njenem nezakonitega ravnanja policistov, zaradi česar je zahtevala, naj predložijo slike oziroma posnetke njene vožnje z osebnim vozilom, preden so jo ustavili policisti.

5. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) ureja vrnitev v prejšnje stanje v določbah 116. do 120. člena. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje mora vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (drugi odstavek 117. člena ZPP).

6. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da je pritožnica predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila prepozno. Že ob vložitvi pritožbe 16.6.2020 je vedela za zamudo pritožbenega roka in za razloge zanjo. V predlogu je namreč natančno opisala dogodek in okoliščine, zaradi katerih je zamudila pritožbeni rok. Po njenih trditvah naj bi bilo to zaradi nezakonitega ravnanja policistov in ne po njeni krivdi. Policisti so jo namreč, kot opisuje, nezakonito pridržali ravno takrat, ko je 15. 6. 2016 želela oddati pošto za sodišče, pri tem naj bi šlo za namerno oviranje pri oddaji pošiljke, čeprav ni naredila nobenega prometnega prekrška. Za vse okoliščine zamude roka iz upravičenega vzroka, zakaj je bilo njeno procesno dejanje prepozno, je pritožnica vedela že ob vložitvi pritožbe, zato je takrat začel teči 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Dejstvo, da je od policistov zahtevala slike oziroma videoposnetke njene vožnje, preden so jo ustavili, a so jo napačno obvestili, kdo naj bi te posnetke hranil, nima nobenega vpliva na pravilnost odločitve. Bistveno je vprašanje, kdaj je pritožnica izvedela za zamudo, ne pa vprašanje, ali so policisti pritožnico upravičeno ustavili zaradi prometnega prekrška in jo zadrževali, ali ne. Vse te okoliščine, vključno s predlaganimi dokazi, bi pritožnica lahko navedla v pravočasnem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Odločitev o zavrženju predloga zato pravilno temelji na določbi prvega odstavka 120. člena ZPP.

7. Pravilnost odločitve o zavrženju elektronsko poslane vloge pritožnice dne 19. 10. 2020 je pritožbeno sodišče preverilo iz po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o zavrženju vloge pravilno uporabilo določbo 105b. člena ZPP, ki ureja med ostalim postopek vložitve vlog v elektronski obliki.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).