Jedro

Po tretjem odstavku 400. člena ZPP je revizija proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je zavrglo vloženo pritožbo, vselej dovoljena. Gre za izjemo od načelne opredelitve o dovoljenosti revizije proti sklepu iz prvega odstavka 400. člena ZPP.

Zakonodajalec je z določitvijo te izjeme dosledno izpeljal ustavno načelo o pravici do pritožbe. Revizijskemu sodišču je prepustil presojo o pravilnosti razlogov za zavrženje pritožbe, da ob morebitni nepravilni odločitvi sodišča druge stopnje stranka ne bi bila prikrajšana za meritorno obravnavanje pritožbe, ki je sicer njena z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena pravica.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju odločilo o odškodninskih zahtevkih obeh tožnikov in o pravdnih stroških. Pritožili sta se drugotožnica (v nadaljevanju: tožnica) in tožena stranka. Sodišče druge stopnje je s sodbo pritožbi tožene stranke delno ugodilo, znižalo odškodnino za oba tožnika in na novo odločilo o pravdnih stroških. Tožničino pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje o pravdnih stroških (vsebovanem v sodbi) je zavrglo kot prepozno.

Tožnica je v okviru petnajstdnevnega roka vložila predlog za popravo sklepa sodišča druge stopnje, naknadno pa je pojasnila, da gre za revizijo. Tožnica graja razloge sodišča druge stopnje o zamudi pritožbenega roka. Čeprav naj bi bilo iz dohodne štampiljke na pritožbi razvidno, da naj bi bila pritožba poslana sodišču priporočeno po pošti 15.06.1999, torej en dan prepozno, pa je iz priloženega potrdila o oddaji priporočene pošiljke pod sprejemno številko 29 razviden pravilen datum 14.06.1999. Zato tožnica smiselno predlaga drugačno odločitev.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP iz leta 1977, ki se glede na prehodno določbo prvega odstavka 498. člena novega Zakona o pravdnem postopku še uporablja v tej pravdni zadevi), tožnici pa je sporočilo, da zahteve za varstvo zakonitosti ni vložilo.

Revizija je dovoljena in utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je v tej pravdni zadevi revizija proti sklepu sodišča druge stopnje o pritožbi proti sklepu sodišča prve stopnje o pravdnih stroških dovoljena kljub dejstvu, da s sklepom sodišča prve stopnje ni bil postopek končan v smislu prvega odstavka 400. člena ZPP. Sodišče druge stopnje o tožničini pritožbi namreč ni meritorno odločilo, saj jo je zaradi presoje o zamudi pritožbenega roka zavrglo. Po tretjem odstavku 400. člena ZPP je revizija proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je zavrglo vloženo pritožbo, vselej dovoljena. Gre za izjemo od načelne opredelitve o dovoljenosti revizije proti sklepu iz prvega odstavka 400. člena ZPP. Zakonodajalec je z določitvijo te izjeme dosledno izpeljal ustavno načelo o pravici do pritožbe. Revizijskemu sodišču je prepustil presojo o pravilnosti razlogov za zavrženje pritožbe, da ob morebitni nepravilni odločitvi sodišča druge stopnje stranka ne bi bila prikrajšana za meritorno obravnavanje pritožbe, ki je sicer njena z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena pravica.

Tožnica utemeljeno graja presojo sodišča druge stopnje o zamudi pritožbenega roka. Tožnica je odločbo sodišča prve stopnje prejela 29.05.1999, zato se je 15-dnevni pritožbeni rok iztekel v ponedeljek 14.06.1999. Tega dne priporočeno na pošto oddana pritožba je bila pravočasno vložena. Zapis v dohodni štampiljki na pritožbi, da je bila pošiljka priporočeno oddana na pošto šele 15.06.1999, je napačen. To ne izhaja samo iz potrdila o oddaji priporočene pošiljke, ki jo je tožnica priložila reviziji, pa tudi ne samo iz pojasnila sodišča prve stopnje na (drugem) predložitvenem poročilu (redna številka 85 spisa) o pomotnem zapisu datuma na dohodni štampiljki, temveč predvsem iz same kuverte, ki je priložena pritožbi (redna številka 80 spisa). Na tej kuverti je jasen odtis poštnega žiga, da je bila pošiljka priporočeno oddana na pošto že 14.06.1999. Tožničina pritožba proti sklepu sodišča prve stopnje o pravdnih stroških je bila zato vložena v okviru pritožbenega roka.

Sodišče druge stopnje zaradi zmotne presoje o zamudi pritožbenega roka ni meritorno obravnavalo tožničine pritožbe. Zato je revizijsko sodišče moralo na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP sklep sodišča druge stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v nadaljnje odločanje.