Jedro

Z vložitvijo obrazloženega ugovora sodišče sklep o izvršbi razveljavi, zato se predlog za izvršbo šteje kot tožba, obrazložen ugovor pa se šteje kot odgovor na tožbo.

V sodni praksi je sprejeto stališče, da izdaja sodbe na podlagi pripoznave v postopku, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ker je dolžnik (toženec) vložil ugovor, ni mogoča, ker je toženec že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotoval.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

**_Dosedanji potek postopka_**

1. Tožnica je 11. 11. 2020 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Izvršilno sodišče je izdalo sklep o izvršbi 19. 11. 2020, zoper katerega je toženka vložila odgovor, v katerem je opredeljeno ugovarjala terjatvam iz naslova oznake zahtevkov ZP (zavarovalne premije) 001 v znesku 25,49 EUR, ZP 002 v znesku 198,06 EUR, ZP 003 v znesku 81,61 EUR in ZP 004 v znesku 36,10 EUR. Navajala je, da za te terjatve ne ve, iz katere zavarovalne pogodbe dolg izhaja, ker je vse terjatve do upnika poravnala, razen terjatve ZP 005 v znesku 446,90 EUR. Slednjo terjatev tožnica priznava in je vezana na zavarovalno polico za kasko zavarovanje za avtomobil. Vse druge terjatve so neresnične, neobstoječe oziroma so že zdavnaj plačane. Tožnica je tudi napačno knjižila posamezna plačila. Izvršilno sodišče je sklep o izvršbi razveljavilo glede tistih terjatev, ki jih je toženka izpodbijala z ugovorom, in še odločilo, da bo o tem delu zahtevka odločeno v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 5. 2021 pozvalo tožnico, da popravi in dopolni tožbo. Tožnica je 3. 6. 2021 dopolnila tožbo, ki je bila toženki vročena s fikcijo vročitve. Tožnica je v dopolnitvi tožbe vsebinsko podrobneje opredelila dejansko podlago še spornega dela terjatve, ki jo je že uveljavljala v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in v dokazne namene predložila listine. Toženka po pozivu sodišča prve stopnje, ni odgovorila na dopolnitev tožbe.

**_Odločitev sodišča prve stopnje_**

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici v roku 15 dni 403,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 11. 2020 dalje do plačila (I) in da je dolžna v roku 15 dni povrniti tožnici pravdne stroške v višini 122,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za izpolnitev plačila.

3. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe pojasnjuje, da je tožnica je proti toženki vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine za znesek 850,74 EUR. Na podlagi njenega predloga je sodišče 19. 11. 2020 izdalo sklep o izvršbi V VL 96197/2020, s katerim je izvršbo za navedeni znesek dovolilo. Toženka je 18. 12. 2020 vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je pripoznala terjatev iz naslova zavarovalne police št. ZP 005 v znesku 446,99 EUR, ki se nanaša na zavarovalno polico za kasko zavarovanje za avtomobil, v preostalem delu, to je glede terjatev z oznako zavarovalna pogodba (ZP) vse skupaj v znesku 403,75 EUR, pa je toženka izvršbi ugovarjala. Izvršilno sodišče je v prerekanem delu sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o nadaljevalnem pravdnem postopku o zahtevku in stroških odločalo sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Sodišče prve stopnje je vodilo postopek po določilih 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki velja za spore majhne vrednosti. Toženka na dopolnitev tožbe tožnice ni odgovorila. Sodišče prve stopnje se sklicuje na 453.a člen ZPP, ki določa, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, pripozna tožbeni zahtevek.1 _**Povzetek pritožbenih navedb**_

4. Toženka v laični pritožbi navaja, da še vedno vztraja, da sporne terjatve ne obstajajo. Toženka je priznala v ugovoru terjatev iz naslova zavarovalne pogodbe za zavarovanje avtomobila v znesku 446,99 EUR. Ta znesek je poravnala.

5. Upnik je v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine navajal terjatve, katere so knjižene na fizično osebo A. A., kakor terjatve za nosilca dejavnosti A. A., s. p., katero dejavnost je prijavljena na naslovu C., kar pomeni, da upnik terjatev ni pravilno razvrstil, ker terjatve fizične in pravne osebe ne morejo biti predmet istega predloga za izvršbo.

6. Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da je toženka prejela obvestilo o pošiljki, ki naj bi ji bilo puščeno v hišnem predalčniku 7. 7. 2021. Sodišče naj zato toženki dostavi dokaze upnika o obstoju terjatve.

**_Odločitev o pritožbi_**

7. Pritožba je utemeljena.

**_Odgovori na pritožbene navedbe_**

8. Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripozna tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona (453.a člen ZPP).

9. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi sodbe sklicuje na 453.a člen ZPP in ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP, ker toženka ni odgovorila na tožbo, kar kaže, da je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave, kar sicer ne izhaja iz uvodne oznake odločbe. V sodni praksi je sprejeto stališče, da izdaja sodbe na podlagi pripoznave v postopku, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ker je dolžnik (toženec) vložil ugovor, ni mogoča, ker je toženec že v ugovoru zoper sklep o izvršbi tožbenemu zahtevku nasprotoval2. 10. Z vložitvijo obrazloženega ugovora sodišče sklep o izvršbi razveljavi, zato se predlog za izvršbo šteje kot tožba,3 obrazložen ugovor pa se šteje kot odgovor na tožbo.4 V sporu majhne vrednosti, ki se nadaljuje po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi, je treba ugovor zoper sklep o izvršbi in prvo pripravljalno vlogo tožene stranke obravnavati kot celoto, torej kot odgovor na tožbo.5 453a. člena res predvideva, da sodišče izda sodbo na podlagi prepoznave, če tožena stranka na pravilno tožbo ne odgovori, vendar v postopkih, ki se nadaljujejo po utemeljenem ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, odgovor na tožbo sploh ni predviden.6 **_Postopanje sodišča prve stopnje v novem sojenju_**

11. Sodišče prve stopnje bo moralo upoštevati, da je toženka z vloženim ugovorom odgovorila na tožbo tožnice. Opredeliti se bo moralo do navedb toženke, da ji vročitev dopolnitve tožbe ni bila pravilno vročena, ker je od odgovora na to vprašanje odvisno, kako bo sodišče prve stopnje nadaljevalo postopek (glej 452. in 454. člen ZPP). V vsakem primeru pa se bo moralo sodišče prve stopnje v novi sodbi vsebinsko opredeliti do utemeljenosti tožbenega zahtevka.7 _**Odločitev pritožbenega sodišča**_

12. Pritožbeni razlogi so utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

1 Drugih razlogov za izdajo sodbe sodišče ni navedlo. 2 VSL II Cpg 571/2016, II Cpg 442/2017 in II Cpg 387/2018. 3 dr. Anja Drev: Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) s komentarjem ZIZ-L, stran 101. 4 Če pa sodišče ugotovi, da ugovor ni obrazložen, lahko izda sodbo na podlagi pripoznave na podlagi 453.a člena ZPP (II Cp 1037/2016). 5 VSL II Cpg 571/2016. 6 VSL sodba II Cpg 387/2018. 7 Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožbi ugodilo, zaradi procesnih kršitev postopka, do (ne)utemeljenosti vsebinskih razlogov iz pritožbe se ni opredeljevalo.