Jedro

Izvedenec pomaga sodišču pri ugotavljanju in presoji dejstev. Predmet izvedenskega dela ne more biti razjasnitev pravnih vprašanj ali ocena izvedenih dokazov.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec je dolžan plačati sodno takso.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Kranju je S. M. spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem in prvem odstavku 133. člena Kazenskega zakonika (KZ). Izreklo mu je pogojno obsodbo in določilo kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, oškodovanca pa je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo obsojenčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper pravnomočno sodbo vlaga obsojenčev zagovornik zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in obsojenega S. M. oprosti obtožbe, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve ali druge stopnje v novo odločanje.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril vrhovni državni tožilec. Meni, da zatrjevane kršitve niso podane, zato predlaga zavrnitev zahteve.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovnega državnega tožilca na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) poslalo obsojencu in njegovemu zagovorniku. Zagovornik v izjavi z dne 18. 11. 2010 vztraja pri navedbah iz zahteve.

B.

5. Zagovornik v zahtevi navaja, da je sodišče napačno uporabilo določbe 245., 264. in 265. člena ZKP o obsegu strokovnega dela izvedenca. Izvedenec psihiater po presoji zagovornika ni prekoračil obsega svojega dela, saj je delo opravil v skladu z odredbo prvostopenjskega sodišča in odgovoril na postavljena vprašanja. Psihično stanje storilca, torej stanje njegove zavesti in volje, so notranja (subjektivna) dejstva. Njihovo ugotavljanje sodi med dejanska vprašanja, ki se lahko razčistijo samo z angažiranjem strokovnjaka – psihiatra, stvar pravne presoje pa je, ali ugotovljena vsebina zavesti in volje obsojenca ustreza pravnim elementom direktnega ali eventualnega naklepa. V nadaljevanju zagovornik povzema posamezne dele mnenja izvedenca psihiatrične stroke B. B., ki naj bi ravnanje obsojenca z dne 9. 11. 2006, ko je oškodovanca s kozarcem udaril v predel obraza, označil kot obrambno nenačrtovano refleksno reakcijo. Sodišče nima ustreznih znanj, s katerimi bi lahko pravilno zaznalo psihično stanje obsojenca v trenutku dogodka, zato bi se po presoji zagovornika moralo v tem delu opreti na mnenje izvedenca psihiatra. Ker obsojenčevo refleksno ravnanje izključuje naklep, očitano dejanje pa ni kaznivo, če je storjeno iz malomarnosti, bi morali sodišči obsojenca oprostiti obtožbe.

6. Izvedenec psihiatrične stroke B. B., ki ga je sodišče postavilo zaradi razjasnitve obsojenčevega duševnega stanja v času dogodka, je v svojem mnenju med drugim zapisal, da pri obsojencu ni zaznal znakov nobene duševne bolezni, glede na osebnostno strukturo obsojenca pa je dopustil možnost, da je obsojenec reagiral afektivno. Po mnenju izvedenca je manj verjetno, da bi obsojenec načrtno želel poškodovati oškodovanca, saj se je nahajal v izrazito neugodni situaciji. Prisotni so bili oškodovančevi prijatelji in brat, poleg tega pa je udarec s krhkim kozarcem nevaren za tistega, ki udarja, saj se lahko kozarec zdrobi in se črepinje zapičijo v dlan. Izvedenec je zato ocenil, da je bolj verjeten refleksni gib obsojenca z roko, v kateri je držal kozarec in je z njim poskušal odriniti oškodovanca, pri čemer je prišlo do razbitja kozarca.

7. Pravni okvir izvedenstva je urejen v določbah 248. do 267. člena ZKP. Sodišče odredi izvedenca, če je za ugotovitev ali presojo kakšnega pomembnega dejstva potrebno dobiti izvid in mnenje nekoga, ki ima potrebno strokovno znanje. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je naloga izvedenca, da pomaga sodišču pri ugotavljanju in presoji dejstev, ne more pa biti predmet izvedenskega dela razjasnitev spornih pravnih vprašanj, prav tako pa tudi ne ocena izvedenih dokazov, saj bi s tem izvedenec prevzel vlogo sodišča.(1)

8. Pravilno je stališče višjega sodišča, da izvedenec psihiatrične stroke ni izhajal le iz svojega strokovnega znanja in izkušenj, temveč je pri podajanju mnenja tudi ocenjeval izvedene dokaze, kar je sicer v izključni pristojnosti razpravljajočega senata. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je kljub zaključkom izvedenca ob upoštevanju ostalih izvedenih dokazov ugotavljalo, ali je šlo pri obsojenčevem udarcu za zavestno in voljno ravnanje, ali pa je bil udarec le posledica refleksne reakcije ob kontaktu z oškodovancem. Ker je obsojenec sprva držal kozarec v levi roki za pecelj kozarca, ob kontaktu z oškodovancem pa ga preprijel v desno roko in prijel za zgornji del kozarca, se obrnil proti oškodovancu in ga s kozarcem udaril v obraz, je prvostopenjsko sodišče izključilo možnost refleksnega ravnanja. Višje sodišče je takšno dokazno oceno v celoti sprejelo in utemeljeno pritrdilo pravnemu zaključku prvostopenjskega sodišča o obliki obsojenčeve krivde – torej, da je obsojenec ob udarcu s kozarcem ravnal z direktnim naklepom (17. člen KZ).

9. Ob zaključku, da je obsojenec kaznivo dejanje izvršil z direktnim naklepom, je nepotrebno odgovarjanje na zagovornikove navedbe, ki se nanašajo na razmejitev med eventualnim naklepom in zavestno malomarnostjo oziroma na uporabo Frankove formule. Neupoštevne pa so trditve, ki temeljijo na drugačni presoji odločilnih dejstev in posegajo v dokazno oceno, ki sta jo glede poteka dogodka sprejeli sodišči. Zahteve za varstvo zakonitosti namreč zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

C.

10. Ker zatrjevane kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

11. Glede na premoženjsko stanje obsojenca, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je Vrhovno sodišče obsojencu naložilo plačilo stroškov, nastalih s tem izrednim pravnim sredstvom, to je sodno takso (98. a člen v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP).

Op. št. (1): Prim. npr. odločbo VS RS I Ips 84/2007 z dne 17. 5. 2007.