Jedro

Prvo sodišče je izdalo sklep iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. S tem sklepom se ne odloča o vprašanju pripadajočega zemljišča, ampak se z njim zgolj presodi, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je strokovna podlaga izvedenca mag. B. K. primerna za izvedbo sprememb v zemljiškem katastru in naložilo Geodetski upravi RS, naj po pravnomočnosti sklepa evidentira spremembe v zemljiškem katastru v skladu s priloženim elaboratom geodetske storitve z dne 24. 8. 2017, št. rezervacije ..., in sicer tako, da evidentira novonastale parcele ter dele mej med novonastalima parcelama kot urejene. Odločilo je še, da je navedeni elaborat sestavni del njegovega sklepa in Geodetski upravi RS naložilo, da obvesti sodišče o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru.

2. Zoper sklep se pritožuje druga nasprotna udeleženka, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da elaborat ne daje primerne podlage za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Iz elaborata ne izhajajo natančne izmere in določitve parcelacije. Iz skic terenskih meritev ni jasno, kolikšni so odmiki od stavbe oziroma kolikšna je odmerjena parcela za funkcionalno zemljišče. Zato druga nasprotna udeleženka ne more natančno ugotoviti obsega pripadajočega zemljišča. Elaborat je zato nepopoln in pomanjkljiv ter nepreverljiv. Te pomanjkljivosti izvirajo iz pomanjkljivega izvedenskega dela podjetja D. d. o. o., ki v svojem izvedenskem delu ni natančno prikazalo mej pripadajočega zemljišča. Stališče tega podjetja v dopolnitvi z dne 8. 3. 2016 je nejasno, saj puščica na fotografiji na strani 3 kaže na nedoločljivo točko v naravi. Ne drži, da bi iz zapisnika naroka na kraju samem z dne 18. 5. 2017 izhajalo, da so bile na naroku natančno prikazane meje pripadajočega zemljišča. Izvedenka na narok ni prinesla zadostnega števila skic, zato druga nasprotna udeleženka ni imela možnosti ogleda skice in njenega preverjanja v naravi. Prvo sodišče je napačno uporabilo 13. člen ZVEtL-1. 3. Predlagatelji in ostali udeleženci niso odgovorili na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je izdalo sklep iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1. S tem sklepom se ne odloča o vprašanju pripadajočega zemljišča, ampak se z njim zgolj presodi, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Prvo sodišče je ugotovilo, da je elaborat parcelacije parc. št. 880/16 k.o. ... (iz katere bosta nastali novi parc. št. 880/12 in 880/13) izdelan v skladu z ZEN in Pravilnikom o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, da je sestavljen v predpisani obliki in da ima vse potrebne sestavine.

6. Pritožbena kritika izpodbijanega sklepa kot primerne strokovne podlage za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru je pavšalna. Iz elaborata je razvidno, da znaša površina novonastale parc. št. 880/13 337 m², v elaboratu pa so natančno opredeljene tudi koordinate vseh zemljiškokatastrskih točk glede parc. št. 880/13. Ostali pritožbeni očitki (glede odmikov od stavbe, kolikšna je odmerjena parcela za "funkcionalno" zemljišče, glede obsega pripadajočega zemljišča, pomanjkljivosti izvedenskega dela družbe D. d. o. o., prikaz mej pripadajočega zemljišča na naroku) se nanašajo na vprašanje določitve pripadajočega zemljišča in odločanja o lastninski pravici na njem, kar pa ni predmet odločitve iz izpodbijanega sklepa, s tem pa tudi ne predmet pritožbenega preizkusa. O tem, ali novonastala parc. št. 880/13 v celoti ali delno predstavlja pripadajoče zemljišče stavbe predlagateljev ali ne, bo odločeno šele s končnim sklepom o določitvi pripadajočega zemljišča. 7. Drugi nasprotni udeleženki je bila po naroku 18. 5. 2017 vročena skica izvedenke urbanistične stroke (na katero ni podala nobenih pripomb), zato ne drži smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da ji ni bila dana možnost obravnavanja v postopku.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).